Volka in Kovač do milijonov prek podjetij v tujini

Slovenija
, posodobljeno:

Skoraj leto dni po prejemu zadnje kazenske ovadbe zoper nekdanje lastnike Mipa in tri leta po stečaju podjetja je specializirano tožilstvo na ljubljansko okrajno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo. A to je le del zgodbe. Tožilstvo bo poskušalo dokazati, da je bil cilj lastnikov izčrpati Mip in si prek podjetij v tujini prilastiti denar.

Vojteh Volk naj bi s sinom in z zetom oškodoval banke za 75,5 milijona evrov
Vojteh Volk naj bi s sinom in z zetom oškodoval banke za 75,5 milijona evrovLeo Caharija

LJUBLJANA> A dokazni postopek z dolgim seznamom prič in listinami iz tujine se utegne vleči še leta.

“Predkazenski postopek za različna kazniva dejanja še ni končan,” so včeraj pojasnili v skupini specializiranih tožilcev. Zadnjo kazensko ovadbo zoper nekdanjega koordinatorja skupine Mip Vojteha Volka, njegovega sina in nekdanjega direktorja Mipa Marka Volka ter zoper Volkovega zeta in nekdanjega direktorja podjetja Mip DML Martina Kovača so prejeli v začetku aprila lani.

“Kazenske ovadbe so stalno prihajale,” so še zatrdili. Preiskavo Volkov in Kovača so ljubljanskemu okrajnemu sodišču predlagali februarja letos. “Predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj je še v fazi preizkusa, zato podrobnejših podatkov sodišče še ne more posredovati,” so včeraj povedali na ljubljanskem okrajnem sodišču. To mora zdaj presoditi, ali se s predlogom tožilcev strinja ali ne, oziroma katera preiskovalna dejanja bo opravilo in katera ne. Sodišče lahko predlog za preiskavo tudi zavrne.

Zakaj na okrajno sodišče?

Odgovor na vprašanje, kako se lahko tako velika afera, kot je Mip, znajde pred okrajnimi sodniki, v družbi ponarejenih čekov in malih tatvin v supermarketih, se skriva v dejstvu, da so omenjena kazniva dejanja le majhen delček kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni nekdanji lastniki Mipa. Zahteve za preiskavo za največji in najresnejši del domnevnih kaznivih dejanj s tožilstva še pridejo.

Specializirano tožilstvo je zahtevalo posamezna preiskovalna dejanja za kaznivo dejanje preslepitve pri pridobivanju posojil ali ugodnosti ter za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin.

Prvi paket kazenskih ovadb, kar 57 jih je bilo, so novogoriški kriminalisti zoper omenjeno trojico vložili junija 2010. In sicer zaradi lažnega stečaja, preslepitve pri pridobitvi posojila ter zaradi uničenja oziroma ponareditve poslovnih listin. Volka in Kovač naj bi upnike oškodovali za 75,5 milijona evrov. Dolgove naj bi odplačevali iz zadolženega premoženja skupine. Posojila naj bi pridobivali z navajanjem neresničnih poslovnih podatkov, ponarejali naj bi poslovne listine.

Tik pred stečajem Mipa pred tremi leti pa naj bi na podjetje v družinski lasti nakazovali denar, ki ga je Mip zaslužil s prodajo zalog. S tem naj bi družbo zavestno izčrpavali in jo spravili v stečaj. Med oškodovanci so za zdaj SID Banka, NLB, Nova KBM, Abanka Vipa ter Unicredit banka, ki so tudi vložile kazenske ovadbe. Tožilstvo bo poskušalo dokazati, da je bil cilj Volkov in Kovača izčrpati družbo Mip ter denar pospraviti v svoj žep. To naj bi počeli prek svojih družb v tujini. Kot pooblaščene osebe naj bi v tujini dvigovali denar, ki je nato poniknil v njihovih žepih.

Dokumente in dokaze še zbirajo

Predkazenski postopek se bo, kot kaže, še nekaj časa vlekel. Po naših virih tožilstvo še vedno čaka dokumentacijo iz Srbije, ki se nanaša na podjetje Kolbis iz Novega Sada, katerega lastnik je bil Mip. Po neuradnih informacijah ima tožilstvo že zdaj na spisku najmanj 40 prič, ki jih bodo predlagali za zaslišanje v preiskavi. Podatke o položaju družbe Mip in poročilo o poslovanju družbe bo proučil sodni izvedenec ekonomske stroke in preveril, ali so bili dokumenti morda ponarejeni.

Vodstvo Mipa je za propad podjetja krivilo bančnike, ki naj ne bi zaupali njihovim poslovnim idejam. Po drugi strani pa naj jim ne bi hoteli pokazati niti poslovnih rezultatov. Vojteh Volk je zatrjeval, da so od leta 2004 pa do 2007 v Mip vložili 25 milijonov evrov, dejansko pa so več milijonov namenili za odkup lastnih delnic družbe. S tem so moč v lastništvu družbe le še krepili. Prodajo mesnih izdelkov so vodili prek svojega zasebnega podjetja, ki je samo s preprodajo ustvarilo prihodke, enake polovici celoletnih prihodkov Mipa.

TINA KODRE