Von der Leyen: Sloveniji letos iz solidarnostnega sklada EU 100 milijonov evrov, leta 2024 pa 300 milijonov

LJUBLJANA > "S premierjem sva danes govorila o paketu sredstev, sestavljenem iz treh delov, za takojšnje, pa tudi za srednje- in dolgoročne potrebe. Za okrevanje države bo potrebnih veliko naložb," je po ogledu v poplavah najbolj prizadetih območij povedala Ursula von der Leyen.

Del tega paketa so nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU, ki je državam članicam na voljo za odpravljanje posledic naravnih nesreč. "Sloveniji bo na voljo 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov že letos, 300 milijonov pa prihodnje leto," je zagotovila predsednica komisije.

Slovenija mora zdaj oceniti škodo in podati zahtevek za denar iz solidarnostnega sklada, je dodala in poudarila, da je hitrost bistvena.

Čas pa je po njenih besedah ključen tudi pri pridobivanju dodatnega denarja iz sklada EU za okrevanje po pandemiji covida-19, v katerem je Sloveniji na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil.

Slovenija mora zahtevek za dodatna posojila podati do konca avgusta. Zato sta se premier Robert Golob in predsednica komisije von der Leyen dogovorila o takojšnji ustanovitvi skupne delovne skupine, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev tega denarja.

Golob je poudaril, da bo pri dodatnem denarju iz sklada za okrevanje, pa tudi denarju iz kohezijske politike pomembno to, da ga bo mogoče preusmeriti v obnovo po poplavah. "Če ga ne moremo preusmeriti v rekonstrukcijo, nam praktično ne koristi," je povedal.

Predsednica komisije je zagotovila, da bo Bruselj pri preusmerjanju kohezijskih sredstev "maksimalno prožen". Prožnost pa je zagotovila tudi pri denarju iz sklada za okrevanje, v okviru katerega je Slovenija po trenutnih načrtih upravičena do 705 milijonov evrov posojil in 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

"Slovenija je izjemen primer države članice EU, naše prijateljice, ki je vedno takoj odgovorila, ko so druge države potrebovale pomoč. Zdaj Slovenija potrebuje pomoč, seveda ji stojimo ob strani. Slovenija lahko računa na Evropo," je povedala von der Leyen.

"Pomoč bo hitra in učinkovita, na nikogar ne bomo pozabili," je dejal premier Golob. Pri tem je izpostavil solidarnost. Ko potrebujemo pomoč, je solidarnost največ vredna. EU je najboljše, kar se je lahko Sloveniji in Evropi zgodilo v zadnjih sto letih, je poudaril in ponazoril, da je Slovenija, ko je potrebovala pomoč, to takoj dobila.

Zdaj prihaja faza sanacije, je dejal premier. Evropska komisija bo naredila vse, da bo Slovenija deležna hitre in izdatne pomoči, to pa je tisto pomembno sporočilo, ki ga bo vlada vgradila tudi v svoje načrte, je zagotovil.

"Denarja za odpravo posledic bo dovolj, moramo pa biti pri tem učinkoviti in ga racionalno porabiti. Predvsem pa mora ta denar priti do tistih, ki so najbolj prizadeti. Tokrat so to ljudje," je še povedal.

Napovedal je vzpostavitev posebnega sklada za obnovo po poplavah, v katerega bodo vključili tako evropski denar kot denar iz slovenskega proračuna. Prvi obrok iz nacionalnega proračuna bo 300 milijonov evrov, je dejal.

Zagotovil je, da tudi gospodarstvo ne bo prezrto. V razpravi s predsednico von der Leyen sta tako odprla vprašanje državnih pomoči. Gre za primer višje sile in na ta račun bomo morali zaprositi tudi za izredno obravnavo pravil za dodelitev državnih pomoči, je pojasnil.

Lenarčič: Sloveniji zajeten paket pomoči EU, za črpanje pred državo več zahtevnih korakov

EU bo Sloveniji namenila zajeten in pomenljiv paket pomoči za odpravljanje posledic nedavnih poplav, ocenjuje evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Za sprostitev sredstev državo sicer čaka več korakov, ki bodo vse prej kot enostavni, je pa komisija Sloveniji pripravljena stati ob strani bolj, kot je to običajno, je prepričan.

Za sprostitev evropski sredstev za odpravljanje posledic nedavnih poplav tako Slovenijo čaka več korakov. Najprej bo potrebna ocena škode in najpozneje v 12 tednih vložitev prošnje za pomoč iz solidarnostnega sklada v EU, v katerem je predsednica Evropske komisije Von der Leyen rezervirala sredstva v višini 100 milijonov evrov za leto 2023 in 300 milijonov sredstev za leto 2024, je v izjavi za javnost v državnem zboru po nagovoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki si je danes ogledala v ujmah najbolj prizadeta območja Slovenije, navedel Lenarčič.

Ocena škode in vložitev prošnje bosta po njegovi oceni najverjetneje še najmanj zahteven korak, več moči bosta terjali preostali dve komponenti paketa pomoči. "Sredstva iz evropskega proračuna je treba tako kot iz nacionalnega proračuna trošiti smotrno, odgovorno, gre za sredstva evropskih davkoplačevalcev, treba je zagotoviti ustrezno transparentnost in namensko porabo", je poudaril.

Veliko sredstev bo sicer po njegovih zagotovilih moč preusmeriti iz sklada za regionalni razvoj. V njem so namreč zajetna sredstva, ki se nanašajo na obdobje do leta 2027. "To so sredstva, ki so na voljo v trenutnem večletnem finančnem okvirju. Ta je še v zgodnji fazi izvajanja, zato se da še veliko sredstev po potrebi preusmeriti in predsednica je zagotovila maksimalno prožnost komisije, da bo do tega prišlo v skladu s potrebami Slovenije," je izpostavil komisar.

Tretja komponenta paketa pomoči pa se, kot je spomnil, nanaša na sklad za okrevanje in odpornost. Pri slednjem je Slovenija pustila praktično cel paket možnih posojil neizkoriščen, je opozoril.