Von der Leynova: Slovenija mora kar najhitreje zagotoviti neodvisnost in financiranje STA

BRDO PRI KRANJU > Svoboda medijev je bila ena od glavnih tem, o katerih so se danes pogovarjali s slovensko stranjo, je pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Svoboda medijev je “osrednji element vsake demokratične družbe”. “Potrebujemo medije, svobodne in kritične medije, kot nadzornike vladnih aktivnosti, tudi aktivnosti komisije. To je bistvo demokracije,” je poudarila na skupni novinarski konferenci s slovenskim premierjem Janezom Janšo.

Spomnila je, da so skrbi komisije glede STA “dobro znane”. V Bruslju so večkrat izrazili pričakovanje, da se bo vprašanje rešilo hitro, po možnosti do začetka slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki se je začelo danes.

“Menimo, da mora Slovenija zagotoviti neodvisnost in ustrezno financiranje javne službe, ki jo zagotavlja STA. Pričakujemo, da se bodo našle hitre rešitve za deblokado financiranja. Spremljali bomo dogajanje. Nekaj premikov je bilo in upam, da se bo v zelo kratkem času našla dobra rešitev, da se bo zagotovil medijski pluralizem,” je poudarila predsednica Evropske komisije.

Premier Janša pa je glede tega vprašanja dejal, da bi STA morala imeti sklenjeno pogodbo z vladno stranjo. “Evropska norma je, da račun plačaš, ko ga dobiš. Da ti nekdo lahko izstavi račun, pa mora biti podlaga veljavna pogodba. In to je edina težava, ki jo imamo v zvezi z agencijo,” je dejal.

Vlada je sicer junija sprejela posebno uredbo, prejšnji teden pa določila tudi pogoje za sprostitev predujma za pričakovano opravljanje javne službe STA. “Upam, da smo končno v teh zapletih, ki so bili popolnoma nepotrebni, zdaj prišli do rešitve in da bo ta tema izginila z dnevnega reda,” je še dejal Janša.

Von der Leynova računa, da bo Slovenija kar najhitreje predlagala delegirana evropska tožilca

Von der Leynova je danes izrazila pričakovanje, da bo Slovenija kar najhitreje imenovala evropska delegirana tožilca. Premier Janša pa je dejal, da bi država postopek lahko zaključila do jeseni.

“Slovenija mora sodelovati z evropskim javnim tožilstvom, ker mislim, da je zdaj čas, da Slovenija imenuje tožilca. In računam na premierja, da bo poslala imeni evropskemu javnemu tožilstvu kar najhitreje,” je povedala na novinarski konferenci po srečanju Evropske komisije in slovenske vlade na Brdu pri Kranju.

Janša je glede tega povedal, da ima Slovenija svojo zakonodajo, na podlagi katere bo imenovala delegirane tožilce. Postopek ponavljamo zaradi zapletov, ki jih bodo podrobneje predstavili na petkovi novinarski konferenci, je dejal.

Kako hiter bo postopek, je odvisno od tistih, ki pri njem sodelujejo, je še povedal. “Po moji oceni ga lahko končamo do jeseni, če bodo vsi opravili svoje delo,” je poudaril.

Premier je izpostavil še, da pet držav ne sodeluje pri evropskem javnem tožilstvu (EPPO). “Institucije nacionalnih držav so dolžne skrbeti (...) za zakonito uporabo evropskih sredstev,” je poudaril.

Tudi predsednica komisije je izpostavila, da tožilstvo ni edini mehanizem nadzora porabe evropskih sredstev, ampak je vtkan v celoten sistem. “Vsaka tranša mora biti nadzorovana,” je dejala.

Obenem je poudarila pomen evropskega tožilstva v času, ko bodo članice unije črpale sredstva iz obsežnega programa za okrevanje.

Imenovanje delegiranih tožilcev iz Slovenije je bilo ena od tem današnjih pogovorov Evropske komisije in slovenske vlade. Ta se je namreč konec maja odločila, da se ne bo seznanila s sklepom o imenovanju dveh delegiranih evropskih tožilcev, ki ju je predlagal državnotožilski svet. Namesto tega je ministrstvu za pravosodje naložila, naj nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za omenjena položaja.

EPPO je 1. junija začelo delovati, čeprav do takrat od 22 sodelujočih držav delegiranih tožilcev nista predlagali Finska in Slovenija. Finska je medtem s tožilstvom že dosegla dogovor.

Janša: Širitev EU je odgovor na strateške izzive

Širitev EU je ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU in je odgovor na strateške izzive, je danes na novinarski konferenci po srečanju slovenske vlade z Evropsko komisijo ob začetku predsedovanja sicer poudaril Janša. Slovenija bo oktobra gostila tudi vrh EU z državami Zahodnega Balkana.

V prihodnjih šestih mesecih se vračamo na vprašanje širitve kot strateškega odgovora na odprta vprašanja, je napovedal Janša in dodal, da deli sanje ustanovnih očetov EU o svobodni, celi Evropi, ki živi v miru sama s sabo in sosedstvom.

Po njegovem prepričanju je širitev strateški odgovor na številne izzive. “V zadnjem desetletju, ko ni bila v ospredju, smo videli, da se na območje Zahodnega Balkana širi nekdo drug in to ni širjenje svobode in vladavine prava,” je dejal.

Pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo

Napovedal je, da bo slovensko predsedstvo delalo na tem, da se dileme rešijo in da v uniji pride do soglasja glede širitve.

Portugalskemu predsedstvu EU namreč ni uspelo doseči soglasja glede začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Začetek pogajanj s Severno Makedonijo blokira Bolgarija zaradi vprašanj v povezavi z makedonskim jezikom in identiteto. Glede Albanije sicer ni blokade, vendar med članicami EU prevladuje stališče, da pristopnih pogajanj z državama ne bi smeli ločevati.

Von der Leyenova je danes podprla slovenska prizadevanja in organizacijo vrha. Poudarila je, da je komisija zavezana k podpori Zahodnemu Balkanu in si želi napredka, da bi lahko formalno odprli pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo. “Skupaj bomo delali za dolgoročno okrevanje regije,” je dejala.