Vpijoči v puščavi je vendarle opozoril nase

Slovenija
, posodobljeno:

Zahteve novinarjev, da naj država vzpostavi pogoje, v katerih se bo lahko razvijalo neodvisno in avtonomno novinarstvo, so realne, pravi komunikologinja in profesorica na fakulteti za humanistične študije dr. Sandra Bašić Hrvatin. “Edino vprašanje je, zakaj so čakali toliko časa,” pravi.

Neodgovorno ravnanje lastnikov lahko medije pripelje do točke, ki ne bodo več zmogli uresničevati pravice javnosti do obveščenosti, opozarjajo novinarji
Neodgovorno ravnanje lastnikov lahko medije pripelje do točke, ki ne bodo več zmogli uresničevati pravice javnosti do obveščenosti, opozarjajo novinarji Eric Gaillard

LJUBLJANA> Zaradi opozoril novinarjev, da mora medijska zakonodaja vsebovati določila, ki bodo onemogočala pritiske na neodvisno novinarstvo, se bosta s predstavniki novinarjev v ponedeljek srečala premier Borut Pahor in ministrica za kulturo Majda Širca. Poslušala bosta pripombe predstavnikov novinarskih aktivov in jih upoštevali pri pripravil medijske zakonodaje.

V zahtevah aktivov novinarjev medijskih hiš, pod katere sta se podpisali tudi obe stanovski novinarski združenji, je izpostavljena ustavna pravica javnosti do obveščenosti. Mediji so prav zaradi te pravice inštitucije posebnega pomena, v katerih bi morali imeti aktivi novinarjev večjo vlogo pri spreminjanju lastništva, določanju urednikov, spreminjanju statutov medijev.

Ministrstvo naj v zakonu o medijih, v katerega prav te dni vnaša še zadnje spremembe, preden ga pošlje v javno obravnavo, novinarjem zagotovi pogoje za avtonomno delo, terjajo novinarski aktivi. Soočeni z medijskimi prevzemi, iz katerih ni razvidno, čigav kapital stoji v ozadju, novinarji od ministrstva za kulturo zahtevajo tudi, da “v primerih utemeljenega suma, da gre zgolj za 'slamnate' lastnike,” sproži postopke pri pristojnih institucijah.

Upanje, da se bo nova medijska zakonodaja vzpostavila razmere za kakovostno delovanje medijev, je že v sredo izrekel predsednik države Danilo Türk, ki je tako kot predsednik DZ Pavel Gantar v vednost dobil spisek novinarskih zahtev.

Zaradi pisem oblastnikom pa se utegnejo novinarji izpostavili očitkom, da za rešitev svojih težav sodelujejo z oblastjo. Dr. Sandra Bašić Hrvatin gleda drugače: razmere v slovenskem novinarstvu so postale tako zaostrene, da je ogrožen javni interes: “Mislim, da je v tem primeru šlo za dejansko konsolidacijo novinarskih vrst.” Novinarji so enotno ugotovili, da sedanje razmere ogrožajo njihovo poslanstvo. Dodaja pa: v dialog s politiko lahko vstopajo le prek ministrstva za kulturo, ki pripravlja predlog zakona o medijih, in prek DZ, ki bo odločal o uveljavitvi teh sprememb. “Vse ostale debate bi bile zloraba tega vprašanja.”

Bašić Hrvatinova je sicer sodelovala v ekspertni skupini, ki je pripravljala novo medijsko zakonodajo. Uskladiti je bilo treba številne interese, pravi in ocenjuje, da je pripravljeni zakon, ki naj bi šel v kratkem v javno razpravo, vseeno dober poskus, kako zavarovati javni interes. Ta je tudi edino merilo, ki ga morata pri uveljavitvi zakona upoštevati tako ministrstvo kot državni zbor. “Zdaj je čas, da politika stopi skupaj in poišče najboljše rešitve,” svetuje Bašić Hrvatinova.

JANA KREBELJ