Vrhovno sodišče zavrnilo sodbo v tožbi novinarke Šetinc Paškove proti Janši

Slovenija
, posodobljeno:

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo novinarki Mojci Šetinc Pašek v tožbi proti Janezu Janši zaradi žaljivega tvita, in sodbo spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 6000 evrov z obrestmi zavrne. Novinarka je napovedala pritožbo na ustavno sodišče.

Vrhovno sodišče zavrnilo sodbo v tožbi novinarke Šetinc Paškove proti Janši
Tamino Petelinsek

LJUBLJANA > Janša je zahtevo za revizijo vložil potem, ko je Višje sodišče v Celju decembra 2018 potrdilo odločitev Okrajnega sodišča v Velenju, da mora novinarki in urednici Radiotelevizije Slovenija Mojci Šetinc Pašek plačati 6000 evrov odškodnine zaradi domnevno žaljivega tvita.

Odškodninsko tožbo je Šetinc Paškova vložila 1. julija 2016, z njo pa zahtevala plačilo odškodnine, ker ji je po njenem Janša povzročil duševne bolečine z zapisom na twitterju 21. marca 2016, v katerem je njo in novinarko Eugenijo Carl označil za odsluženi prostitutki in med drugim zapisal, da na "neki facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š."

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so zgroženi ob odločitvi vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo Mojce Šetinc Pašek zaradi spornega tvita Janeza Janše. Sodba ima zastraševalni učinek za novinarje, ki so dnevno tarča osebnih žalitev, sramotenja in groženj na družbenih omrežjih le, ker opravljajo delo etično in profesionalno, menijo. Društvo novinarjev pri odločitvi sodišča ugotavlja odklon od ustaljene sodne prakse, argumentacija sodišča, po kateri bi priznanje novinarkinega tožbenega zahtevka poseglo v politično svobodo Janševega izražanja, pa se jim zdi "sprevržena". Sprašujejo se, kje so potem "sploh meje svobode govora in kaj vse je dovoljeno izreči, očitati ali morda celo storiti novinarjem". Sodišče je po mnenju društva izenačilo politika in novinarko in v bran vzelo svobodo političnega izražanja. Po besedah društva je ocenilo, da gre za enakovredni javni osebnosti, ki morata v imenu dopuščanja javne razprave prenesti tudi žaljive komentarje in kritiko. S tem pa se v društvu ne morejo strinjati. Žaljenje novinarjev in nenazadnje žaljenje kogarkoli namreč po njihovih besedah "prav nič ne prinese k odprti javni razpravi; nasprotno - duši jo, omejuje in ji škodi". Po njihovih besedah razmerje med politikom in novinarjem tudi ni enakovredno. "Politik Janševega kova je absolutna javna osebnost, novinar pa ne," so navedli. Poleg tega ima novinar po njihovem pojasnilu "posebno ustavno pozicijo, kar zadeva svobodo izražanja". Politik v nastopu proti novinarju nima politične svobode izražanja, saj novinar ni politik, ampak je novinarjeva funkcija ravno nadzor oblasti in politike, so zapisali. Po njihovi oceni bi sodišča morala novinarje ščititi pred zastraševalnim učinkom, ki jih imajo takšne in podobne izjave na novinarje. "Ni nam treba prenašati neutemeljenih žaljivk, kar primerjanje novinark s prostitutkami po našem mnenju nedvomno je," so izpostavili.

Po oceni vrhovnega sodišča je povprečen Janšev sledilec na twitterju razumel, da se je zapis nanašal na delo, ki ga je Šetinc Paškova opravljala na nacionalni radioteleviziji, in ne na njeno zasebno življenje. Zato po mnenju vrhovnega sodišča ni pravilno izhodišče sodišča druge stopnje, da bi lahko sledilci sporno izjavo razumeli dobesedno.

17 strani dolga sodba

Vrhovno sodišče v 17 strani dolgi sodbi med drugim tudi navaja, da je Šetinc Paškova kot urednica dnevno-informativnih oddaj na nacionalni radioteleviziji opravljala z vidika pravice javnosti do obveščenosti izjemno pomembno in odgovorno ter zato javni kritiki izpostavljeno delo. To po navedbah sodišča pomeni, da je bila tako kot Janša tudi ona javna oseba, "pri teh pa so meje dovoljene kritike širše kot pri zasebnikih".

Prevladalo stališče, da je treba dati prednost svobodi političnega izražanja

Kot še izhaja iz sodbe, se je večina članov senata vrhovnega sodišča odločila, da "v tem konfliktu med svobodo političnega izražanja toženca in pravico do časti in dobrega imena tožnice da prednost razsvetljenskemu načelu, da samo svobodna razprava o pomembnih družbenih temah omogoča približevanje resnici". "Tako je prevladalo stališče, da je treba dati prednost svobodi političnega izražanja. Vrhovno sodišče se zato ni opredeljevalo do nepravnih razsežnosti toženčeve izjave," je zapisano v sodbi.

Sodbo je senat vrhovnega sodišča sprejel na seji 6. februarja letos. Po odločitvi vrhovnega sodišča mora Šetinc Paškova v 15 dneh od vročitve sodbe Janši povrniti tudi njegove stroške postopka.

Šetinc Pašek: Sodba je naravnost škandalozna

Sodba vrhovnega sodišča je po oceni Šetinc Paškove "naravnost škandalozna" in pomeni, da lahko Janša, ki je predsednik največje parlamentarne stranke, najmočnejši politik v državi ter bivši in sedanji premier, nebrzdano in žaljivo obračunava z vsakim novinarjem in urednikom, ki objavlja vsebine, ki mu niso pogodu. "Ker je twitter po mnenju večine v senatu tak medij, za katere so pač značilne pikre, robate, tudi žaljive vsebine. Kot da kdo Janšo sili, da objavlja na twitterju," se je odzvala.

To je črn dan za slovensko novinarstvo in slovensko javnost, je prepričana novinarka, ki je v zvezi s sodbo vrhovnega sodišča napovedala ustavno pritožbo.

Janšo je odškodninsko tožila tudi Carlova, obe novinarki pa sta ga zaradi tvita tožili tudi kazensko. V kazenskem postopku je celjsko okrožno sodišče Janšo novembra 2018 nepravnomočno obsodilo na tri mesece enotne pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta, sodbo pa je celjsko višje sodišče lani razveljavilo in jo vrnilo v novo sojenje.