Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo glede referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Slovenija
, posodobljeno: 24. 03. 2026, 14:02

Vrhovno sodišče je kljub nekaterim nedovoljenim ravnanjem zavrnilo tožbo, s katero so vlagatelji izpodbijali veljavnost referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Presodilo je, da niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve iz kampanje vplivale na voljo volivcev oz. da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen.

Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo glede referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Vrhovno sodišče je kljub nekaterim nedovoljenim ravnanjem zavrnilo tožbo, s katero so vlagatelji izpodbijali veljavnost referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Foto:

LJUBLJANA > Pri zdravniških organizacijah je kot kršitev prepoznalo izvajanje referendumske propagande brez ustrezne prijave kampanje ter izvajanje takšne propagande v prostorih javnih zdravstvenih zavodov. Med drugim je ugotovilo nepravilnosti pri izobešanju letakov v zdravstvenih ustanovah in širjenju drugih propagandnih vsebin pri spodbujanju glasovanja proti zakonu, so navedli v sporočilu za javnost. Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča presegajo okvir dopustnega izražanja stališč in predstavljajo nedovoljeno referendumsko kampanjo, ki bi lahko vplivala na oblikovanje volje volivcev.

Vrhovno sodišče jasno ločilo med verskim izražanjem in referendumsko propagando

Pri verskih organizacijah je vrhovno sodišče jasno ločilo med verskim izražanjem in referendumsko propagando. Po navedbah sodišča verski obredi, molitve in druga verska sporočila, tudi če so vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem, spadajo v okvir ustavno varovane verske svobode in ne predstavljajo kršitev. Kot kršitev pa je prepoznalo "ravnanja, ki so presegla verski okvir in pomenila neposredno pozivanje h glasovanju proti, zlasti širjenje propagandnih gradiv, organiziranje prevozov na volišča in druge aktivnosti, usmerjene h glasovanju proti zakonu, pri čemer udeleženci niso bili prijavljeni kot organizatorji kampanje". Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje.

Ob tem je izpostavilo še, da odločitev ne pomeni vrednostne opredelitve do vsebine zakona ali do stališč posameznih strani, temveč izključno presojo postopkovne poštenosti referendumske kampanje in vpliva ugotovljenih nepravilnosti na referendumski izid.

Biščak presenečen nad zavrnitvijo tožbe v referendumskem sporu

Eden od vlagateljev tožbe za izpodbijanje veljavnosti referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Bogdan Biščak je presenečen nad zavrnitvijo tožbe na vrhovnem sodišču. "Vrhovno sodišče je priznalo, da smo imeli prav glede nepravilnosti tako pri zdravnikih kot pri Katoliški cerkvi. Ni se pa strinjalo s tem, da smo dokazali, da je to dovolj vplivalo na rezultat glasovanja," je dejal Biščak. Kot je dodal, je presenečen zaradi tega, ker je "leta 2018 referendum o drugem tiru razveljavilo, ne da bi tožnik takrat navedel en sam dokaz v prid tega, da so nepravilnosti takrat vplivale na rezultat". "Mi smo navedli dva dokaza, statistično analizo in javnomnenjsko raziskavo, pa sodišču to ni bilo dovolj," je dejal. "S tega vidika sem nad sodbo presenečen, moram pa jo prebrati v celoti, se posvetovati z odvetnikom in bomo videli, kaj naprej," je dodal.

Primc vidi sodbo vrhovnega sodišča kot zmago solidarnosti

Pobudnik referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc vidi odločitev vrhovnega sodišča glede referenduma kot "zmago solidarnosti, sočutja in ljubezni". Zaradi sodne odločitve je izrazil veliko veselje, hkrati pa se mu zdi olajšanje za bolnike, invalide in upokojence. S to sodno odločitvijo so bolniki in invalidi končno obvarovani denimo pred pritiski, ki bi jih po njegovem prepričanju uvedel zakon.

A državo in družbo čaka še veliko dela, je poudaril. Predvsem mora država vzpostaviti dostopno in kakovostno zdravstvo, ki bo ljudem omogočilo lepo in kakovostno življenje. Prav tako je treba po vsej Sloveniji vzpostaviti kakovostno paliativno oskrbo in pomoč bolnikom ter njihovim družinam, ki to potrebujejo, je opomnil.