Vročina je ustavila muho

PRIMORSKA > “Stanje v oljčnikih kaže, da bo obilnost letine nekoliko pod povprečjem,” ocenjuje Irena Vrhovnik, specialistka za oljkarstvo v koprskem oddelku KGZ Nova Gorica. Posledice lanske burje, mraza in suše se ponekod še poznajo, nekatera drevesa so v slabši kondiciji, pravi. Poudarja, da se pri vračanju oljk v polno formo po lanskih šokih izkazuje pomen ustrezne rezi. Sicer pa je s sušo v oljčnikih podobno kot v minulih letih: bolj ogroženi so mladi nasadi na rahli zemlji. Kot vsako leto se poraja vprašanje o vodnih zajetjih in zalivalnih sistemih. Že vnos tretjine izhlapele vode v najbolj sušnem času bi ugodno vplival na stabilnejšo količino pridelka in tudi na njegovo kakovost.

Deset dni zamude

“Koščice so otrdele deset dni kasneje kot v dolgoletnem povprečju. Plodovi so nekoliko drobnejši, zaradi vročine in pomanjkanje vlage pa je nekoliko moten njihov razvoj. A oljka je trdoživo drevo, zdaj je v obdobju, ko zmore prenašati sušo in visoke temperature. Vsekakor pa bi bil v drugi polovici avgusta zelo dobrorodošel izdatnejši dež,” še pravi Vrhovnikova.

Matjaž Prinčič, kmetijski svetovalec na Dobrovem, o oljkah v Brdih pravi, da imajo lep nastavek in da kaže na solidno letino. Največ briških oljčnih nasadov je okrog Višnjevika, kjer je konec junija klestila toča, a oljk ni prizadela. “Očitno so listi dobro varovali plodove,” ocenjuje Prinčič.

V Brdih in na nekaterih legah v Istri, predvsem okrog Baredov in Gažona, so sredi prejšnjega meseca zaznali nekoliko večji ulov oljčne muhe v feromonskih vabah. Izdano je bilo priporočilo za škropljenje z zastrupljeno vabo, po zadnjem vzorčenju v ponedeljek pa ni bilo potrebno, saj se je ujelo malo muh. “Zaradi zmernega ulova, visokih temperatur in pomanjkanja vlage ukrepanja proti muhi ne priporočamo. Municije ni potrebno trošiti v prazno,” poudarja Matjaž Jančar, specialist za varstvo rastlin v koprskem oddelku KGZ Nova Gorica, ki koordinira spremljanje leta oljčne muhe.

Muho lovijo v manj vab

KGZ Nova Gorica od letos spremlja let oljčne muhe brez sodelovanja Univerze na Primorskem, saj se je iztekel večletni projekt Sigma, ki je bil sofinanciran iz evropskih sredstev.

“Število opazovalnih lokacij smo zmanjšali s 40 na 27, kar pa ne vpliva na kakovost napovedi za varstvo pred oljčno muho, saj smo ukinili le tiste lokacije, ki so se podvajale. Manj opazovalnih točk je predvsem v Istri,” pravi Matjaž Jančar. V Istri je 17 opazovalnih točk, na Goriškem in v Vipavski dolini jih je šest, v Brdih pa so štiri.

Število ujetih muh na feromonskih vabah preverjajo vsak ponedeljek, doslej so opravili štiri vzorčenja, morebitna priporočila za ukrepanje pa oljkarjem posredujejo z SMS sporočili. Jančar oljkarjem svetuje, naj tudi sami pozorno spremljajo let muhe, podatki iz opazovalnih postaj pa so dostopni na spletni strani www.kmetijskizavod-ng.si.

SAŠO DRAVINEC