Vsak dan več škode zaradi suše in vročine
Pred nami je vsaj še deset dni sončnega in vročega vremena brez padavin, zato se bo že nastala škoda zaradi suše in vročine le še stopnjevala. Že zdaj kaže, da bo škoda na koruzi vsaj 50-odstotna, na travinju pa vsaj 30-odstotna.
LJUBLJANA > Najhuje je v Prekmurju, v vzhodni Sloveniji in v Istri. A za zdaj še vedno govorimo le o suši v kmetijstvu, ne pa še o hidrološki suši, pojasnjuje Andreja Sušnik z agencije za okolje. Preskrba s pitno vodo še ni ogrožena, a Sušnikova zaradi nadaljevanja suhega vremena in slabšanja hidroloških razmer vseeno poziva k skrbnemu ravnanju z vodnimi viri.
Lastniki so živalim v vročih dneh dolžni zagotoviti vodo, senco in zračenje. “Kadar se ljudje umaknejo v globoko senco ali v klimatizirane prostore s kozarcem hladne pijače, sočasno pa pozabljajo na svoje živali, ki trpijo na soncu celo privezane in brez vode, si služijo kazensko ovadbo za mučenje živali. Z zaporom vred,” opozarja generalna direktorica Veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič. Živali vročino občutijo še huje kot ljudje: psi, denimo, toploto oddajajo le z dihanjem in se ne potijo. Tudi živali na pašnikih morajo imeti nadstreške ali drevesa, kamor se lahko skrijejo, okna v hlevih pa naj bodo odprta.
Rastline niso prizadete le zaradi pomanjkanja padavin, pač pa tudi zaradi izhlapevanja vode iz tal in vročinskega stresa. Kmetijski svetovalci za čim boljšo premostitev napovedane sušne in vročinske krize kmetom in vrtičkarjem svetujejo namakanje, oroševanje in senčenje pridelkov. Tla je dobro tudi redno plitko obdelovati, saj tako preprečimo izhlapevanje vode, svetujejo pa tudi bitko s plevelom, da ne bi ta namesto pridelka pil vode.
“V vinogradih, predvsem v Podravju in slovenski Istri, se tudi že kažejo posledice suše, zato kmetom svetujemo redčenje grozdov,” pravi Dušica Majer s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Odstranjevanje poškodovanih in odvečnih plodov svetuje tudi v sadovnjakih.
Znašli smo se sredi že četrte hujše suše v zadnjih desetih letih. Kolikšna bo končna škoda zaradi vročih dni, ki nas še čakajo, še ni mogoče napovedati, a že zdaj je koruze za polovico manj, pri travinju pa je izpad 30-odstoten.
Če bo škoda presegla višino treh promilov državnega proračuna, se bo morala v odpravljanje posledic vključiti tudi država. Lanska suša je povzročila za 56 milijonov evrov škode, država pa bo prizadetim povrnila 5,6 milijona evrov. Manjšim kmetom naj bi bil denar izplačan v kratkem, je napovedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Večji kmetje in kmetijska podjetja bodo morali na izplačilo počakati dlje, saj mora dati soglasje tudi evropska komisija.
Tolikšna pogostnost suš postavlja državo pred izziv, da se na sušo dolgoročno prilagodi. Tanja Strniša izpostavlja zavzemanja ministrstva za ureditev namakalnih sistemov. V programskem obdobju od 2007 do 2013 je bilo za to odobrenih 12 milijonov evrov, do leta 2020 jih bo še 24 milijonov.
JANA KREBELJ