“Vsak rez v šolstvo pomeni krčenje pravic”
Razen z ukinitvijo plačila učne pomoči učencem šole včeraj večinoma še niso bile uradno seznanjene z drugimi varčevalnimi ukrepi v šolstvu. A kot opozarja ravnatelj Osnovne šole Frana Erjavca v Novi Gorici Simon Kragelj, “vsak rez v šolstvu pomeni udarec za standard: za šolo, za učence, za starše … Ker pomeni krčenje pravic”.
NOVA GORICA, KOPER > Na Osnovni šoli Frana Erjavca v Novi Gorici, ki je po številu otrok (580) druga največja v občini, učitelji nudijo učencem po 20 ur dodatne strokovne pomoči na teden, in sicer pri razumevanju matematike, slovenščine in tujega jezika.
“Iskreno povedano, nas je presenetilo, da se je država sredi šolskega leta odločila, da učitelji za tovrstno pomoč ne bodo več plačani. Učenci, ki imajo odločbe, sicer za to ne bodo prikrajšani. Se pa bo dejstvo, da učna pomoč ne bo več plačana, najbrž poznalo pri zagnanosti učiteljev, kar je povsem človeško,” razmišlja ravnatelj Simon Kragelj.
Če bi škarje v prihodnjih varčevalnih paketih zarezale tudi v javne glasbene šole, bi to močno podražilo šolnino, z dosedanjih 30 na 250 do 300 evrov. Čez noč bi se izpisalo 80 odstotkov učencev, zaradi takšnega osipa bi bila ob delo tudi večina učiteljev. Prekinili bi s tradicijo javnega glasbenega izobraževanja, s katerim smo začeli po drugi svetovni vojni. MC
Čeprav včeraj uradno še ni bil seznanjen z drugimi varčevalnimi ukrepi v šolstvu, je bil ob informaciji, da bo država poslej financirala šolo v naravi zgolj socialno ogroženim učencem, zaskrbljen: “To je udarec ne le za starše, ki bodo morali poslej globlje seči v žep - doslej je država za vsakega učenca prispevala približno 60 evrov - , ampak tudi za šolo, saj je tudi nam v interesu, da gredo vsi učenci iz razreda v šolo v naravi. Navsezadnje zaradi socialnega razvoja.” Boji se, da bo poslej tudi za tiste družine, ki sicer uradno ne sodijo med socialno ogrožene, a imajo zelo nizke prihodke, plačilo šole v naravi prevelik strošek in da bo zato kar nekaj otrok ostalo doma. Tudi šolski solidarnostni sklad namreč ni vreča brez dna.
Na največji istrski osnovni šoli - OŠ Koper, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 850 otrok, imajo na teden predvidenih 37 ur dodatne strokovne pomoči. “Seveda nas bo prizadelo, da bomo izgubili plačilo teh ur, a po drugi strani imamo srečo, da ima Mestna občina Koper velik posluh za naše potrebe in nam že zdaj omogoča nadstandardne storitve,” poudarja ravnatelj Anton Baloh. “Občina nam že sedaj na teden plačuje še dodatnih 50 pedagoških ur za učno pomoč in za druge dejavnosti, s katerimi bi dvignili kakovost naših storitev. Število teh ur je seveda odvisno od velikosti šole,” pojasnjuje Baloh. OŠ Koper namerava prek javnih del za te potrebe zaposliti še dodatnih šest ljudi, ki pa bodo pomagali učencem po vseh koprskih osnovnih šolah.
Osnovnim šolam v občini bo pri tem pomagal tudi koprski Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Ostalih varčevalnih ukrepov Baloh včeraj ni želel komentirati, saj še ni imel vseh informacij, je pa zatrdil, da na udeležbo otrok v zimski šoli v naravi že sedaj nikakor ne vplivajo finančne težave staršev. “Imamo šolski solidarnostni sklad, subvencije od centra za socialno delo in od občine ... Tako da finančnega razloga za neudeležbo ni.”
PETRA VIDRIH