Vsaka bolnišnica bo vzpostavila svoj sistem varnosti

LJUBLJANA > Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar je po sestanku dejala, da so vse bolnišnice poročale, da se srečujejo z različnimi oblikami ogrožanja varnosti zdravstvenih delavcev. Največ so izpostavljali verbalno nasilje, fizično pa zelo različno od organizacije do organizacije.

Poročila so prejeli šele danes in bodo “pravo analizo” teh podatkov še opravili, je pojasnila Tušarjeva. O razlogih za nasilje danes niso veliko govorili. Strokovnjak za varnost, nekdanji direktor varnostne obveščevalne službe in profesor fakultete za varnostne vede Marijan Miklavčič, ki se je danes udeležil sestanka, pa je izpostavil, da je temeljni razlog za nasilne izpade predvsem frustracija.

Konkretnih sklepov niso sprejeli

“Gre za nesorazmerje med pričakovanjem o zdravstveni storitvi in tem, kar dejansko dobiš,” je dodala Tušarjeva. Ob tem je dodala, da bo v prihodnje treba graditi predvsem na zavedanju, izobraževanju, morda tudi treningu scenarijev, kako ukrepati ob posameznih dogodkih.

Danes sicer niso sprejeli nobenih konkretnih sklepov, vsaka bolnišnica bo znotraj svoje hiše vzpostavila sisteme varnosti, je pojasnila Tušarjeva.

Kot je dejala, bo lahko Miklavčič tudi pregledal pogodbe bolnišnic z varnostnimi službami, da ugotovi, če res zagotavljajo konkretno varnost, če so varnostniki res usposobljeni za posredovanje v kriznih situacijah, “da ne gre le za receptorje”.

Radivoj Nardin, direktor izolske bolnišnice, kjer je minuli ponedeljek moški ubil svojega zdravnika, enega policista, drugega hudo ranil, v streljanju s policisti pa je umrl tudi sam, je po današnjem sestanku dejal, da so se danes precej pogovarjali in seznanili z možnostmi varovanja ter kaj naj bi bolnice na kratki rok in dolgoročno naredile za to, da bi zmanjšali možnost tveganja za take dogodke, kot je bil tisti pri njih.

Opažajo trend porasta napadov

Nardin je sicer pojasnil, da so po nesrečnem dogodku precej naredili na področju varnosti v hiši. Poleg videonadzora so uvedli še snemanje pogovorov, uredili bodo tudi 24-urno varovanje v urgentnem centru. Poleg tega bo tudi ministrstvo za zdravje k njim poslalo varnostnega inženirja, ki bo stanje v bolnišnici in jim svetoval o možnih ukrepih.

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Andraž Kopač je po srečanju pojasnil, da se v največji slovenski bolnišnici soočajo s posameznimi težavami napadov na zdravstveno osebje in to rešujejo v smeri, da bodo varnostne razmere za osebje in bolnike takšne, da bodo omogočali normalno delo.

Opažajo trend porasta teh napadov. Vzrok za to je po njegovem mnenju družbena klima. Zgodi se tudi, da na pomoč pokličejo policijo. Imajo pa tudi varnostno službo, ki postopa po usklajenih postopkih, pomoč policija pa je ena od možnosti, je pojasnil.

Prva dama Onkološkega inštituta Ljubljana Zlata Štiblar Kisić je pozdravila današnji sestanek, po njem pa priznala, da je pričakovala več, predvsem več konkretnih predlogov ukrepov, ne le splošne ukrepe. “Dobili smo zelo izčrpno analizo stanja, premalo pa konkretnih usmeritev,” je dejala.

Varnostniki bi lahko imeli pri sebi razpršilce s solzivcem

Štiblar Kisićeva bi zadeve reševala na dveh ravneh; kot je pojasnila, so po njenem mnenju potrebni ukrepi na makro in mikro ravni. Na makro ravni je izpostavila pripravo varnostnih načrtov, usposobitev in okrepitev varnostnih služb, kot iluzorno pa je označila razmišljanje o detektorjih kovin v zdravstvenih ustanovah. Kot eno od možnih rešitev Štiblar Kisićeva vidi namestitev tako imenovanih panik stikal v “izpostavljenih” prostorih, kjer imajo več opravka s problematičnimi bolniki in svojci.

Med ukrepi na mikro ravni pa generalna direktorica onkološkega inštituta izpostavlja predvsem trening komunikacijskih veščin za vse zaposlene v zdravstvu. “Kako komunicirati, kako spoznati pretečo nevarnost ... vse to se da. Vsakdo, ki ima opravka z ljudmi, mora biti toliko vešč, da zna presoditi, kje je neka latentna nevarnost,” je dejala.

Štiblar Kisićeva bi za zaposlene uvedla tudi usposabljanje za boljšo psihofizično kondicijo ter znanja iz samoobrambe. Varnostniki pa bi po njenem mnenju lahko imeli pri roki vsaj kake razpršilce s solzivcem.

STA