Vse manj del za študente
Vedno več dijakov in študentov si želi med počitnicami zaslužiti kakšen evro in si tako izboljšati mesečni proračun, ponudba počitniških del pa je iz leto v leto bolj skromna, opozarjajo na študentskih servisih.
PRIMORSKA > Sobarica, natakar, delo v kuhinji, pomoč v trgovini, prodaja na stojnici, peka palačink, prodaja sladoleda, delo v proizvodnji ... To je le nekaj iz ponudbe počitniških del, ki so tudi letos na voljo dijakom in študentom.
Ponudba se je skoraj prepolovila
A če so bile še pred krizo oglasne deske po študentskih servisih polne različnih ponudb za počitniško delo, je v zadnjih letih drugače. “V primerjavi z letom 2008 se je ponudba skoraj prepolovila,” pravi Sabina Godec iz koprskega študentskega servisa Luna.
“Pozna se, da je študentsko delo v javnih zavodih po novem z zakonom omejeno. K zmanjšanju ponudb pa je zagotovo pripomoglo tudi dejstvo, da se je študentsko delo lani podražilo za skoraj 100 odstotkov,” opozarja Darko Krajnc iz piranskega študentskega servisa Študentek.
Sicer pa tako Krajnc kot Godčeva ugotavljata, da dijake najbolj pritegne delo na plaži - izposoja ležalnikov, senčnikov, pobiranje vstopnine in drugo, študenti pa se že po tradiciji najpogosteje odločijo za delo v strežbi. Pri izbiri, kako zaslužiti denar čez poletje, igra poleg zaslužka - urne postavke se gibljejo od štirih do šestih evrov - pomembno vlogo tudi urnik, še dodaja Godčeva.
Še vedno precej dela na črno
Tudi na Goriškem se je ponudba študentskega dela v zadnjih letih precej zmanjšala. “Morda bo avgusta, ko bo več dopustov, povpraševanje po študentih nekoliko večje,” je optimističen Marko Mikulin, direktor Agencije M Servis iz Nove Gorice. “Svoje je zagotovo prispevala gospodarska kriza, dejstvo pa je, da se delodajalcem ne splača več zaposliti študenta,” opozarja. A če se kljub omejitvi in podražitvi študentskega dela število mladih, ki bi dobili zaposlitev, ni povečalo, kot so sprva napovedovali, v kaj se je “spremenilo” študentsko delo, se sprašuje Mikulin, ki opozarja na sivo ekonomijo.
Na to, da je pri nas še vedno veliko dela na črno, opozarja tudi Ana Benčič, lastnica zaposlitvene agencije ABF iz Izole. “Že v preteklosti, ko so bili stroški študentskega dela bistveno nižji, so mnogi delodajalci izkoriščali te oblike zaposlitve, ki so bile dejansko nelojalna konkurenca redno zaposleni delovni sili. Zdaj se jim to več ne splača in za sezonsko delo raje najamejo neke 'kvazi espeje', ki jih plačujejo napol legalno napol na črno,” opozarja.
A kot pravi, niso problem delodajalci. “Problem je v tem, da pri nas nihče ne stimulira zaposlovanja.”
PETRA VIDRIH