Vsi Golobovi ministri

Finance: Klemen Boštjančič (GS)

Po njegovi oceni se je v Sloveniji skozi leta izgubila povezava med davčno in socialno politiko. Zavzemal se bo za ponovno vzpostavitev te povezave, eno od možnih poti vidi v obravnavi neto razpoložljivega dohodka. Dodatne davčne vire bi lahko država po njegovih besedah dobila z uvedbo davka na premoženje oziroma nepremičnine, predvsem na dražje nepremičnine in tiste, v katerih lastnik ne živi. S tem bi tudi vplivali na cene nepremičnin, je prepričan kandidat.

Notranje zadeve: Tatjana Bobnar (GS)

Zavzela se je za depolitizacijo policije in odstranitev tehničnih ovir na južni meji. Posebno pozornost bo namenila povečanju zaupanja v policijo, ki je v času vlade Janeza Janše v javnosti zelo nazadovala. Policiji želi dvigniti ugled in jo spremeniti v storitveno organizacijo za ljudi, ki bo spoštovala človekove pravice in svoboščine. Posebno pozornost bo namenila preoblematiki nasilja v družini in femicida. Naklonjena je uvedbi elektronskih zapestnic za povzročitelje družinskega nasilja, ki imajo prepoved približevanja žrtvam.

Zunanje zadeve: Tanja Fajon (SD)

Slovenija bo vodila usklajeno, vključujočo zunanjo politiko, ki bo zavezana multilateralizmu, krepitvi moči mednarodnega prava in iskanju sinergij s ključnimi mednarodnimi organizacijami. Kandidatka se bo osredotočila na krepitev vezi z državami jedrne Evrope, medtem ko je napovedala odmik od višegrajske usmeritve odhajajoče vlade. Napovedala je še dosledno spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča in podprla širitev EU na Zahodni Balkan.

Digitalizacija: Emilija Stojmenova Duh (GS)

Za izboljšanje digitalne razvitosti občin in podeželja so Sloveniji po besedah kandidatke na voljo različni viri izboljšanja infrastrukture, tudi načrt za okrevanje in odpornost. Glede podeželja se ji zdi ključno, da ima vsakdo dostop do interneta. Splošne uvedbe obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovnih šolah ne podpira oziroma jo podpira zgolj za določene programe v srednjih šolah. Opozorila je še na nevarnost zasvojenosti z zasloni med mladimi.

Pravosodje: Dominika Švarc Pipan (SD)

Napovedala je odpravo spornih ukrepov in posegov dosedanje vlade v delo neodvisnih pravosodnih institucij, odpravo blokade imenovanja državnih tožilcev in popravo posameznih ukrepov, ki vplivajo na razmerje med delom policije in tožilstva. Zavzema se za uveljavitev ustavnih odločb in odpravo postopkov, ki so bili sproženi zoper posameznike v času covida-19. Glede zaveze iz koalicijske pogodbe, da bi imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta prevzel predsednik republike, je poudarila, da je to ena od možnih rešitev.

Obramba: Marjan Šarec (GS)

Zavzel se je za revizijo nakupa oklepnikov boxer. S težkimi oklepniki bi po njegovem mnenju težko sledili ciljem Slovenske vojske, ki naj bi bila opremljena predvsem z lahkimi mobilnimi enotami. V Sloveniji moramo po njegovih besedah preveriti, koliko denarja imamo in koliko ga lahko namenimo za razvoj domačih visokotehnoloških kapacitet obrambne industrije. “Sredstva bi lahko namenili za razvoj brezpilotnih letalnikov ter lahkih protiletalskih in protioklepnih sistemov. Pri tem bi morali graditi na tradiciji Teritorialne obrambe, se pravi na lahkih, mobilnih enotah in pokrivanju terena.”

Gospodarstvo: Matjaž Han (SD)

Poudaril je pomen socialnega dialoga in napovedal njegovo krepitev. Med prednostnimi nalogami je navedel boljši dostop do virov financiranja, učinkovitejše poslovno okolje in večjo učinkovitost upravnih postopkov. Glede sprememb pri dohodnini je dejal, da se bo boril, da olajšave, ki pomagajo gospodarstvu delovati, hkrati pa nimajo velikega učinka na državni proračun, ostanejo. O državnem lastništvu v turizmu meni, da bi določeno premoženje moralo ostati v državni lasti in da bi ga morali upravljati strokovnjaki.

Zdravje: Danijel Bešič Loredan (GS)

Koalicija napoveduje pripravo izhodne covidne strategije, s katero bodo družbo pripravili na morebiten novi val epidemije covida-19, in spremembo zakona o nalezljivih boleznih. Zagotavljajo, da bodo vsi preventivni ukrepi zoper širjenje okužb podprti z znanstvenimi dokazi, časovno omejeni in pogojeni z resnostjo razmer. Pripravili bodo tudi interventni zakon o zdravstvu, ki bo med drugim vzpostavil ažurne evidence čakalnih dob in takojšnje skrajševanje čakalnih dob.

Delo: Luka Mesec (Levica)

Poudaril je, da se bo zavzemal za blaginjo za vse, ne le za peščico. Poudarek bo na boju proti revščini in prekarnosti. V prekarnih razmerjih dela od 150 do 170 tisoč ljudi, dobršen delež pa jih prejema manj od minimalne plače, je opozoril. Napovedal je okrepitev delovne inšpekcije. Prav tako želi debirokratizirati postopke na socialnem področju. Glede izziva draginje, ki se kaže jeseni, bo treba po njegovem mnenju poskrbeti, da se bodo zvišale vsaj najnižje pokojnine, socialni prejemki in minimalne plače.

Zamejci: Matej Arčon (GS)

“Slovenci v zamejstvu in po svetu ne smejo biti predmet nekih razdvajanj, ampak skupni interes. Urad sam je namreč steber identitete slovenskega naroda in promotor slovenstva v tujini,” je prepričan kandidat za ministra brez listnice. Kot primer dobre prakse čezmejnega sodelovanja je omenil ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno povezovanje, ki je po njegovi oceni dalo velik pomen in samozavest slovenski narodni manjšini v Italiji. Zavzel se je, da bi tovrstni projekt ciljno in usmerjeno uresničili tudi z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.

Kohezija: Aleksander Jevšek (SD)

Kot prioriteto je kandidat za ministra brez listnice izpostavil uspešen zaključek črpanja sredstev EU v večletnem finančnem obdobju 2014–2020 ter dokončanje postopka oblikovanja in usklajevanja temeljnih dokumentov za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Napovedal je še nujne popravke nacionalnega načrta za okrevanje, da bo Slovenija izkoristila vsa razpoložljiva evropska sredstva. Poenostavil in poenotil bi postopke za črpanje kohezijskih sredstev.

Okolje: Uroš Brežan (GS)

Na predstavitvi je napovedal, da bo ministrstvo pripravilo novelo nedavno sprejetega novega zakona o varstvu okolja, pa tudi večjo samozadostnost pri ravnanju z odpadki, sprejem podnebnega zakona ter pripravo strateškega načrta reševanja stanovanjske problematike. Zavzemal se bo za pospešitev krožnega gospodarstva, Slovenija ima po njegovi oceni vse možnosti za “hiter, stroškovno učinkovit in trajnostni zeleni prehod”.

Infrastruktura: Bojan Kumer (GS)

Izpostavil je predvsem pomen zelenega prehoda, tako na področju infrastrukture kot energetike. Poudaril je potrebo po nadaljnji nadgradnji železnic, pospešku investicij s področja cestne infrastrukture in digitalizaciji v prometnih tokovih. Energetska politika bo temeljila na spodbujanju investicij v obnovljive vire energije. Glede opustitve rabe premoga je dejal, da je treba letnico 2033, ki jo je v strategiji opredelila odhajajoča vlada, spoštovati.

Kultura: Asta Vrečko (Levica)

Na področju kulture so v koalicijski pogodbi med prednostnimi nalogami odprava najbolj spornih političnih odločitev na področju kulture, ohranitev in razvoj neodvisnih medijev, prenova in modernizacija sektorja ter prenova kulturne politike, izboljšanje socialnega položaja samozaposlenih v kulturi in zagotavljanje višjih programskih sredstev. Prenoviti nameravajo medijsko zakonodajo ter urediti socialno varnost delavcev na področju medijev in jih zaščititi pred grožnjami, pritiski in nasiljem.

Javna uprava: Sanja Ajanović Hovnik (GS)

Napovedala je takojšnje imenovanje vladne pogajalske skupine za prenovo plačnega sistema, začetek pogajanj s sindikati, sklenitev dogovora s socialnimi partnerji o politiki plač v javnem sektorju za prihodnje obdobje ter določitev finančnega okvirja, ki ga bo nova vlada namenila za povišanje plač. Iskala bo rešitev za javne uslužbence, ki so uvrščeni v plačni razred, ki ne dosega minimalne plače. Osebno ni naklonjena izstopu posameznih plačnih skupin iz javnega sektorja.

Izobraževanje: Igor Papič (GS)

Izpostavil je potrebo po oblikovanju strategije na področju univerzitetnega izobraževanja, smernice za naslednje desetletno obdobje, pri katerih bi sodelovali strokovnjaki. Napovedal je tudi spremembe v sistemu nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v osnovnih šolah. Po njegovih besedah bi se, podobno kot v srednji šoli rezultati mature, rezultati NPZ deloma upoštevali kot kriterij za sprejem v srednješolske oziroma gimnazijske programe.

Kmetijstvo: Irena Šinko (GS)

Glede dviga cen v kmetijski pridelavi je izpostavila zelo veliko povišanje cen umetnih gnojil, kar po njenem mnenju kaže, da so kmetje v težkem položaju in “jim bo verjetno treba pomagati na vsak način”. Ena izmed možnih rešitev so interventna sredstva EU. Sloveniji je na voljo 1,7 milijona evrov, država pa lahko doda tudi lastna sredstva, tako da je na voljo skupno do pet milijonov evrov, je pojasnila.