Vstajniško gibanje je zaspalo
Sistemska korupcija in klientelizem, ki sta se zajedla v vse pore družbe, vse hujša revščina, naraščajoča brezposelnost, vse večji javni dolg - letos naj bi se približal kar 81 odstotkom bruto domačega proizvoda (BDP) ...
SLOVENIJA > Še pred dobrim letom bi to na ulice pognalo na tisoče protestnikov, zdaj pa se zdi, kot da je vstajniško gibanje v Sloveniji popolnoma zamrlo. Za prihodnji ponedeljek so po večjih slovenskih mestih po daljšem zatišju sicer znova napovedani protesti, a pričakovati je, da se bo na njih spet zbrala le peščica najbolj vztrajnih ...
“Vstajništvo ni umrlo, le malce zaspalo je, del gibanj in skupin pa svoj boj poskuša prenesti na politični parket,” pravi Boris Žulj iz gibanja Vseslovenska ljudska vstaja (VLV).
Bratuškova govori drugačen jezik kot Janša
S padcem Janševe vlade je del protestnikov dosegel svoj cilj in se nadaljnjih protestov proti politični eliti ni več udeleževal. Pa čeprav je nova oblast v marsičem še slabša od prejšnje, opozarja Žulj. Nezadovoljstvo bi moralo biti danes po vsej logiki še večje, kot je bilo v času od novembra leta 2012 do aprila leta 2013, ko so ljudje množično protestirali po vseh večjih slovenskih mestih, a se zdi, da ni tako. “Če bi bil danes Janez Janša na oblasti, bi - glede na to, kaj se dogaja v državi - vsi leteli na ulice,” je prepričan Žulj.
A ker Alenka Bratušek ne uporablja “Janševega načina komuniciranja, ki je konstantno povečeval jezo med ljudmi in ljudstvo pognal na ulice”, ima mir, pojasnjuje Žulj. “Ta njen diplomatski način izmikanja konfrontaciji z ljudstvom je pripeljal do tega, da se ji kljub slabi politiki in popolnoma zgrešenim odločitvam v letu dni ni bilo bati vstaj in protestov, vsaj množičnih ne.”
Z ulic v politiko
Umiritev protestov Žulj pripisuje tudi dejstvu, da je nerealno pričakovati, da bo na ulicah vsakokrat več deset tisoč ljudi. “Višek protestov se je zgodil 8. februarja lani na tretji vseslovenski ljudski vstaji, ko se je na Trgu republike v Ljubljani zbralo med 20.000 in 30.000 ljudi. Že takrat je bilo jasno, da bo to številko težko preseči. Nikjer v svetu se dinamika protestov ne more vleči v nedogled.” Poleg tega se je del protestniških gibanj odločil svoj boj prenesti na politični parket. “Vsega se ne da reševati na ulici,” je prepričan Boris Žulj. Skupaj z Urošem Lubejem in še nekaterimi vstajniki iz gibanja VLV je sklenil svoj boj proti političnim elitam nadaljevati v novoustanovljeni stranki Solidarnost. “Političnega sistema se ne da spreminjati čez noč. Obstajata le dve poti: mirna pot ali pa revolucija.” Sam prisega na prvo.
Bo Slovenija v ponedeljek spet vstala?
V zadnjega pol leta je nekaj vstajniških skupin ugasnilo in prenehalo z delovanjem, nekaj jih je obstalo na ravni “debatnih krožkov”, nekaj pa jih je še vedno aktivnih (zlasti prek socialnih omrežij) in po svojih najboljših močeh poskušajo nekaj spremeniti. Facebook (FB) skupina Slovenska vstaja iz Kopra, denimo, za ponedeljek, 7. aprila, po več slovenskih mestih - v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Trbovljah in Kopru - ob 17. uri napoveduje protestne shode, ki so jih naslovili Slovenija vstani.
“Politiki se delajo norca iz nas, vse več državljanov je brezposelnih ali pa na pragu revščine, zelo visoka je tudi brezposelnost pri mladih, vlada in celotna politika pa ne naredita nič, da bi prišli iz krize,” piše v napovedniku. “Oni še vedno sedijo na stolčkih, si izplačujejo mastne plače, zvišujejo davke, sprejemajo nove zakone, ki niso v korist ljudstva, ljudstvo pa medtem strada. Zato se moramo upreti po vsej državi. Slovenija se mora prebuditi ...” organizator poziva k čimbolj množični udeležbi.
A sodeč po trenutnih odzivih bo udeležba vse prej kot množična. Od 821 vabljenih je udeležbo na shodu na Titovem trgu v Kopru do včeraj prek facebooka (FB) potrdilo vsega 14 ljudi, dogodka na glavnem trgu v Kranju se od skupno 809 vabljenih namerava udeležiti le sedem ljudi, 21 naj bi se jih zbralo na Trgu republike v Ljubljani, kamor je organizator - kljub dejstvu, da je trg ves razkopan, saj ga prenavljajo - prek FB povabil več kot 1100 oseb. Še največ ljudi naj bi se v ponedeljek zbralo v Mariboru na Trgu Leona Štuklja - 80 od približno 1500 vabljenih.
Vse bolj apatični
“Ne vem, kaj se bo moralo zgoditi, da se bodo ljudje zbudili. Zdi se, kot da so zapadli v nekakšno apatijo in da jim je vseeno, kaj se dogaja okrog njih. Politiki sprejemajo odločitve, ki niso dobre za narod, ljudje pa nič,” ne more razumeti Boris Žulj.
Že 18. aprila pa naj bi v Ljubljani znova protestirali, in sicer proti varčevalnim ukrepom vlade Alenke Bratušek in neoliberalni politiki. Protest z naslovom Zahtevamo odstop vlade Alenke Bratušek organizira Rok Zadravec (vsaj tako se predstavlja na FB).
“Mislim, da tukaj ne gre le za slovensko specifiko, ampak da je to širši problem,” ugotavlja sociologinja dr. Mateja Sedmak z Univerze na Primorskem. “Liberalni kapitalizem je tako dobro naštudiran sistem, da nam ves čas ponuja ravno pravšnjo mero hipnega zadovoljstva in užitka, ki si ga lahko privošči večina prebivalcev, da smo 'pridni' in da ne 'eksplodiramo'.” Po drugi strani pa je res, da smo Slovenci manj “revolucionarni” od drugih narodov, denimo Špancev in Grkov, in očitno bolj navajeni potrpeti, dodaja Sedmakova. “Raje kot da izrazimo nezadovoljstvo na glas, poiščemo še tiste zadnje razpoložljive rezerve, denimo pri družini. In očitno jih imamo, zato se množično ne oblikujemo kot kritična masa. Tisti, ki nimajo več nič, pa nimajo ne moči ne energije, da bi šli pred parlament in kaj zahtevali zase.”
PETRA VIDRIH
