Vzpostavlja se podnebna pisarna za občine in regije

LJUBLJANA > Projekt vzpostavitve podnebne pisarne za občine in regije je vreden 199.000 evrov in je zasnovan kot javno-javno partnerstvo. Trajal bo do oktobra 2026, namen pa je nadaljevanje dejavnosti tudi po izteku pogodbenega obdobja.

Z vzpostavitvijo podnebne pisarne se bo pristopilo k reševanju izzivov podnebnih sprememb, katerih posledice se čutijo zlasti na lokalni ravni, kjer občine nosijo velik del bremena odpravljanja škode. Cilj projekta je dolgoročno krepiti podnebno odpornost slovenskih občin in regij, jim pomagati pri obvladovanju podnebnih tveganj ter integraciji prilagajanja na podnebne spremembe v občinske in regionalne načrte ter prostorske akte, so pojasnili na ministrstvu.

Slovenija se po ekonomskih škodah zaradi vremenskih in podnebnih ekstremov uvršča na prvo mesto v EU. Med letoma 1980 in 2023 je znašala 17,5 milijarde evrov oziroma približno 8700 evrov na prebivalca. Te škode poudarjajo nujnost in dolgoročni pomen prilagoditvenih ukrepov za varnost in trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, so zapisali na ministrstvu.

"Prilagajanje na podnebne spremembe zahteva aktivno podporo in usmerjanje tako s strani države kot lokalnih oblasti, saj so izzivi, s katerimi se soočamo, konkretni za posamezna območja," je ob podpisu pogodbe poudaril Bojan Kumer. Dodal je, da bo podnebna pisarna občinam zagotavljala ključne informacije za razvoj ukrepov prilagajanja, strokovna izobraževanja ter tehnično pomoč pri prijavah projektov prilagajanja na razpise.

Med pomembnejšimi cilji projekta je krepitev zmogljivosti občinskih uprav, ki bodo po zaslugi podnebne pisarne bolje opremljene za načrtovanje prilagoditvenih ukrepov, kot so usmerjanje poselitve stran od ogroženih območij in povečanje odpornosti infrastrukture na poplave, vročinske valove ter druge vremenske ekstreme.

Podnebna pisarna bo izvajala aktivnosti, kot so izdaja brošur o prilagajanju na lokalni ravni, priprava mesečnih novic, vzpostavitev podnebnega spletnega portala z aktualnimi informacijami ter oblikovanje kataloga dobrih praks prilagajanja. Ključni poudarek bo namenjen področjem, za katera so pristojne občine, kot je urejanje poselitvenih območij in infrastrukturnih prilagoditev za zmanjšanje tveganj zaradi podnebnih ekstremov.

Projekt bo omogočil tudi aktivno obveščanje občin o nacionalnih in evropskih ukrepih za podporo prilagajanju, s čimer se bo izboljšala njihova pripravljenost na izvajanje ukrepov na lokalni ravni.

Po besedah Gregorja Macedonija gre za rezultat dolgoletnih prizadevanj Skupnosti občin Slovenije in ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

"Podnebna pisarna bo občinam nudila ključno podporo pri prilagajanju na podnebne spremembe, jim pomagala pri pripravi projektov, organizirala izobraževalne in svetovalne aktivnosti ter omogočila učinkovitejše sodelovanje z državo in drugimi institucijami. Predstavljala bo pomemben most med strateško in operativno ravnjo," je dejal.

Spomnil je, da v širši globalni skupnosti že nekaj časa velja, da se trajnostnega razvoja ne more izvajati in dosegati zastavljenih podnebnih ciljev brez celovitega opolnomočenja in izvajanja ukrepov na lokalni ravni. "V Skupnosti občin Slovenije verjamemo, da bomo s pomočjo aktivnosti podnebne pisarne za vse slovenske lokalne skupnosti lažje dosegli strateške okoljske cilje države," je dodal.