Whatmough se je hvalil z dobičkom, poročilo pa pravi drugače
Računsko sodišče je izreklo negativno mnenje za računovodske izkaze in pravilnost poslovanja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) za leto 2022. Od zavoda zahteva odzivno poročilo, dalo pa mu je tudi priporočilo za večjo učinkovitost pri izterjavi kratkoročnih terjatev do kupcev.
LJUBLJANA > Prav tako mu je dalo priporočilo za zagotovitev ustreznega sistema pri evidentiranju poslovnih dogodkov v primeru še ne prejetih računov za poslovno leto.
O računovodskih izkazih je izreklo negativno mnenje, ker je RTVS izkazala za 3.091.996 evrov previsok presežek prihodkov nad odhodki. Namesto prikazanih 96.116 evrov presežka prihodkov bi morala namreč izkazati, da je bilo odhodkov več kot prihodkov, in sicer v višini 2.995.880 evrov.
2.563.871
evrov previsoke prihodke je v letu 2022 izkazala RTVS
Napačne pasivne časovne razmejitve vplivale na finančne izkaze
RTVS je denimo izkazala za 2.563.871 evrov previsoke prihodke od poslovanja in prenizke pasivne časovne razmejitve, ker je konec leta 2022 neupravičeno prenesla iz pasivnih časovnih razmejitev na prihodke od poslovanja že odložene prihodke za namen izpolnitve obveznosti po 17. členu zakona o Slovenskem filmskem centru pretežno iz naslova še nepodpisanih koprodukcijskih pogodb.
RTVS v skladu z omenjenim 17. členom podpira slovensko filmsko produkcijo z izvedbo razpisa, preko katerega letno nameni finančna sredstva za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje v višini najmanj dveh odstotkov zbranega prispevka za programe in storitve RTVS v preteklem letu.
Obljuba višjih odpravnin motivirala odpovedi pogodb
Javni zavod je nadalje v bilanci stanja izkazal pasivne časovne razmejitve previsoko za 848.790 evrov in za enak znesek prenizko presežek prihodkov nad odhodki zaradi evidentiranja finančnih prihodkov iz naslova zaračunanih zamudnih obresti od RTV prispevka in drugih prihodkov iz naslova zaračunanih stroškov izterjave RTV prispevka med pasivnimi časovnimi razmejitvami. Izkazal jih je namreč kot kratkoročno odložene prihodke namesto med finančnimi in drugimi prihodki obračunskega obdobja, v katerem so nastali.
O pravilnosti dela poslovanja v letu 2022 pa je sodišče izreklo negativno mnenje, ker RTVS ni izkazala, da je obstajal razlog za odpoved pogodb o zaposlitvi javnim uslužbencem iz poslovnega razloga. Pač pa je iz poslovnega razloga odpovedala pogodbe vsem, ki so izrazili interes za upokojitev. K tej odločitvi jih je po navedbah revizorjev motivirala z obljubo o višji odpravnini, ki jo je upravičila z navidezno uporabo določb zakona o delovnih razmerjih o presežnih delavcih.
Upokojitev ali odpoved?
Toda zavod dejansko ni izvajal odpuščanja presežnih delavcev, ampak upokojevanje. Njegova odločitev o opredelitvi posameznika kot presežnega delavca in o podaji odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga je namreč temeljila le na izkazanem interesu zaposlenega, ki je imel bodisi izpolnjene upokojitvene pogoje bodisi dve leti ali manj do upokojitve, da mu preneha delovno razmerje.
RTVS v nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih ni določila potrebnega števila javnih uslužbencev na posameznih delovnih mestih in v posamezni organizacijski enoti. To že v temelju onemogoča opredelitev, kateri javni uslužbenci opravljajo delo, ki je postalo nepotrebno, ugotavlja sodišče.
V nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih RTVS tudi ni izkazala, da je obstajal razlog za redno odpoved pogodb iz poslovnega razloga. Ni namreč izkazala, da bi ugotavljala, ali je potreba po opravljanju dela javnih uslužbencev, uvrščenih v program presežnih delavcev, sploh prenehala.
Računsko sodišče je lahko za najmanj sedem oseb potrdilo, da potreba po njihovem delu zanesljivo ni prenehala, pri treh pa bi RTVS pred odpovedjo pogodbe morala preveriti možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji.
Poleg tega sodišče ugotavlja, da je RTVS z uporabo instituta odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga in z obračunom odpravnin zaradi odpovedi pogodb javnim uslužbencem omogočila odpravnino v višjem znesku, kot bi jo prejeli, če bi se upokojili.
O zarečenem kruhu Andreja Graha Whatmougha
V letu 2022 je bil generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, medtem ko je nekaj manj kot pol leta TV Slovenija vodil Uroš Urbanija. Konec novembra 2022 se je Grah Whatmough na omrežju X pohvalil, da so do konca oktobra tega leta ustvarili 800 tisoč evrov dobička. Za slabše poslovanje javnega zavoda je okrivil visoke stroške elektrike, saj naj bi bili letni stroški kar pet milijonov evrov višji kot prejšnje leto.
Po svoji razrešitvi, ki jo je označil za nezakonito, je še pisal, da so z ekipo “v skoraj dveh letih in pol” naredili več, kot so nekateri pred njimi v celotnem mandatu. Razloge za svojo razrešitev pa je označil za “evidentno izmišljene”.
