Z bolečim zobom iz Jelšan v Koper
Če bo ob sobotah zabolel zob, bodo morali pacienti s Krasa, Postojnskega, Pivškega in Bistriškega odslej k zobozdravniku v Koper. Ali pa v Ljubljano oziroma v enega od drugih večjih centrov. To bo dražje za zdravstveno blagajno, saj bo treba dežurstva dodatno plačati, opozarjajo v sežanskem zdravstvenem domu. Dražje in obremenjujoče pa bo tudi za paciente, ki se bodo morali voziti dlje.
PRIMORSKA > Zobozdravstvene ambulante zdravstvenih domov v Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici bodo ob sobotah v prihodnje najbrž zaprte. In to kljub temu, da sta doslej na Krasu ob sobotah v okviru rednega dela sprejemala paciente kar dva zobozdravnika, in to sedem ur dnevno.
Direktorica Zdravstvenega doma Sežana (ZD Sežana) Ljubislava Škibin opozarja, da bo odslej vsem pacientom od Krasa in Postojne do Lucije na voljo le en dežuren zobozdravnik, in še to le štiri ure dnevno. Od 8. do 12. ure, tako kot je že nekaj časa ob nedeljah. “To je za paciente korak nazaj,” je prepričana. Novi sistem bo tudi dražji, ugotavlja, saj bo treba sobotno dežurstvo dodatno plačati. Redno delo zobozdravnikov se zaradi tega ne bo zmanjšalo, le prerazporedilo se bo na druge dneve. “To je nesmiselno. To ni prihranek, ampak zapravljanje,” meni Škibinova.
S Krasa v Koper, iz Postojne v Ljubljano
Dražje bo tudi za paciente, ki se bodo morali voziti v Koper, ugotavlja Škibinova, ki v tem primeru ne izpostavlja le položaja pacientov s Krasa in Brkinov, ampak tudi zagato prebivalcev Postojnskega, Pivškega in Bistriškega. Ti se bodo najbrž odpeljali kar v Ljubljano, pacienti s Komenskega pa na Goriško.
Zato predlaga, da bi sežanski zobozdravniki - ko bodo na vrsti - dežurali v Hrpeljah, saj je ta ambulanta le 15 minut vožnje oddaljena od Kopra in razmeroma blizu za paciente s Postojnskega in Bistriškega.
A kot kaže, bo to ostala le želja. Novost, ki so jo začeli uvajati konec lanskega leta, je namreč sad lanskega splošnega dogovora med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in izvajalci zdravstvenega varstva ter drugega aneksa k temu dogovoru, pravi direktorica koprske enote ZZZS Damjana Jelačin Ivanovič.
Dogovor določa, da bodo zobozdravniki ob sobotah odslej dežurali le od 8. do 12. ure na desetih lokacijah v Sloveniji, pri čemer sta za območje koprske enote ZZZS določena Koper in Piran. Večino leta bodo dežurali v Kopru, med poletno turistično sezono pa v Luciji.
Center dobi, periferija izgubi
Splošni dogovor tudi določa, da morajo dežurati vsi osebni zobozdravniki za odrasle in mladino, torej morajo zdravstveni domovi iz Sežane, Postojne in Ilirske Bistrice sodelovati pri dežurstvu, čeprav zanje in za njihove paciente to pomeni korak nazaj.
V primeru sporov o lokaciji dežurstva to določi “ustanovitelj zdravstvenega zavoda, kjer ima nosilec dežurne službe sedež”, pravi Jelačin Ivanovičeva. Torej Mestna občina Koper. Škibinova se zato pritožuje nad odnosom centra do periferije in “katastrofalnega” načina sprejemanja odločitev: “Dejansko so privilegirani tisti v centru. In čisto nič ne bi bilo narobe, če bi enkrat na leto Koprčani prišli gor.”
“Prednost za paciente”
Jelačin Ivanovičeva pa poudarja, da odločitev o sobotnem dežurstvu ni bila ideja koprske enote ZZZS, ampak “rezultat pogajanj vseh partnerjev splošnega dogovora” in je povezana z uvajanje popoldanskega urnika zobozdravnikov dvakrat tedensko, kar pa je prednost za paciente.
Toda popoldansko delo bo treba dodatno plačati, zato bo to za zdravstvene domove dražje, doda Škibinova.
Jelačin Ivanovičeva ob tem ocenjuje: “Za zavarovance, ki težko koristijo zobozdravstvene storitve v dopoldanskem času, bo to pridobitev. Za vse ostale pa koristi ne pričakujemo. Ukinitev sobotnega zagotavljanja zobne ambulante na izpostavah v Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani pomeni, da se bodo morali zavarovanci teh izpostav za nujne zobozdravstvene storitve voziti dlje kot doslej.”
Lahko tudi drugje?
Glede lokacije pravi, da je bila določena že v splošnem dogovoru in dogovorjena na oktobrskem sestanku predstavnikov zdravstvenih domov, občin in drugih sodelujočih: “Obstaja pa tudi možnost, da se izvajalci sporazumejo drugače.”
Dodatnega denarja za plačilo sobotnega dežurstva ni, je še zapisala: “Zato je skladno z omenjenim aneksom financiranje sobotnega dežurstva možno le s prerazporeditvijo sredstev ob sočasnem zmanjšanju drugih programov.”
TINA ČIČ
