Z denarjem za opanke ne moreš kupiti škornjev

LJUBLJANA> Vlada bi dobila neposreden vpliv na sestavo Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), novela bi omogočila vstop tujih visokošolskih ustanov v Slovenijo brez nadzora nad njihovo kakovostjo, neposredno pedagoško obveznost pa bi brez sedanjih omejitev v zakonu o visokem šolstvu poljubno določali rektorji univerz, so na včerajšnji javni predstavitvi vztrajali nasprotniki predlaganih rešitev.

Pot do šolnin

“Politični izbor članov sveta Nakvisa vodi v mednarodno izolacijo, globalno visokošolsko tržišče brez nadzora nad kakovostjo vodi v komercializacijo z vprašljivo veljavnostjo diplomskih listin, pooblastilo rektorjem, da prosto povečujejo pedagoške obveznosti, je v sedanjih finančnih okvirih lahko namenjeno samo odpuščanjem na univerzah,” svari Marko Marinčič in visokošolskega sindikata.

Proti noveli zakona se je postavila tudi ljubljanska univerza, v imenu katere je Ivan Svetlik poleg vmešavanja oblasti v Nakvis poudaril še rešitev, ki pred sedmimi leti ustanovljenim visokošolskim zavodom omogoča, da spet zaprosijo za prvo akreditacijo programov, ne pa za ponovno akreditacijo, za kar se zahtevajo strožji pogoji. “Zdi se mi, da je ta člen nekomu namenjen,” domneva Svetlik.

Na ljubljanski univerzi razumejo kot norčevanje tudi vladne utemeljitve, da novela visokošolskim organizacijam daje več avtonomije, čeprav jim hkrati znižuje financiranje. “To je primerljivo s potezo očima, ki da pastorku denar za opanke in mu reče, da si lahko kupi kakršne koli čevlje želi,” pravi Svetlik.

Na strani zaposlenih v visokem šolstvu so tudi študentske organizacije, ki jih skrbi kakovost študija, spreminjanje študijskih programov pa tudi uvajanje šolnin oziroma vsaj prikrito uvajanje šolnin skozi mehanizme, kot so podražitev vpisnin ali pa zmanjšanje števila rednih vpisnih mest na račun plačljivih izrednih.

Strah pred konkurenco

Minister za šolstvo Žiga Turk prelaganje določanja pedagoške obveznosti v roke rektorjev utemeljuje z željo po spodbujanju avtonomije visokošolskih zavodov. Na ministrstvu želijo s posegi v ureditev visokega šolstva univerzam dati samostojnost pri vodenju kadrovske politike in oblikovanju normativov, samostojnost pri zagotavljanju kakovosti, vpeljati pa želijo tudi menedžerski pristop k vodenju univerz in racionalizacijo študijskih programov.

Turk ugovarja tudi očitkom o politizaciji Nakvisa. Sedanja sestava te agencije ni dobra, saj imajo v njej vpliv univerze, ki naj bi jih prav ta agencija nadzirala, opozarja: “Agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu morajo biti neodvisna tako od države oziroma politike kot od tistih, ki naj bi jih ocenjevale.” Ko so člani Nakvisa imenovani, pa vlada in ministrstvo nanje ne smeta imeti več vpliva, poudarja minister.

Da je sedanji vpliv javnih univerz na delo Nakvisa nesprejemljiv, je opozoril tudi Matevž Tomšič z novogoriške zasebne fakultete za uporabne in družbene študije. “Dejanski problem je nevarnost konkurence,” opozarja Tomšič na vpliv lobijev, ki si po njegovem prizadevajo, da se sestava Nakvisa ne bi spremenila.

Velika dvorana DZ je bila včeraj skoraj premajhna za vse, ki so želeli bodisi povedati svoje pomisleke bodisi podpreti novelo zakona o visokem šoltvu. Vlada je sicer želela, da bi jo DZ obravnaval po skrajšanem postopku, a kolegij DZ tega ni podprl in je novelo dal v redno obravnavo. Predtem pa je na zahtevo PS razpisal še včerajšnjo javno predstavitev mnenj, ki naj bi poslancem pomagala pri odločanju.

JANA KREBELJ