Z interventnim zakonom nad pomanjkanje zdravnikov?

LJUBLJANA > Na sestanku, ki ga je zdravstveni minister Aleš Šabeder ocenil kot zelo konstruktivnega, konkretnih ukrepov še niso sprejemali, se bodo pa o teh pogovarjali jutri na sestanku koordinacijske skupine. Sestavljajo jo predstavniki sindikatov, stroke iz medicinske fakultete in zdravniške zbornice ter ostali ključni deležniki v zdravstvu, je pojasnil Šabeder.

Kratka časovnica

“Nekatere spremembe bodo deležne aneksa k splošnemu dogovoru, nekaj bo treba narediti tudi na zakonodajni ravni. Ukrepi bodo večplastni, časovnica pa zelo kratka, glede na napovedane odpovedi zdravnikov. Imamo mesec, največ dva časa, da zadeve uredimo in dogovorimo,” je poudaril Šabeder.

50

zdravnikov iz tujine bi potrebovali v tem trenutku za omilitev stanja

Vlada o aneksu k splošnemu dogovoru ta teden še ne bo odločala, v njem pa je po ministrovih besedah treba opredeliti vprašanje obračuna in opredeljevanja presežnih bolnikov.

Ena od možnosti za reševanje pomanjkanja zdravnikov družinske medicine je tudi uvoz tujih zdravnikov. To pomeni tudi poseg v zakonodajo, zato bi bila pri tem po Šabedrovih besedah časovnica nekoliko daljša. “Hitri izračuni kažejo, da bi ta trenutek na kratki rok potrebovali približno 50 zdravnikov iz tujine,” je ocenil.

Včeraj je namreč 23 kranjskih zdravnikov dalo odpoved, z odpovedmi grozijo tudi v nekaterih drugih zdravstvenih domovih. “Treba bo v zelo kratkem času najti ključne kratkoročne rešitve, da do teh odpovedi ne bo več prihajalo,” je poudaril Šabeder. Prepričan je, da v 60-dnevnem odpovednem roku oskrba prebivalstva z osnovno zdravstveno dejavnostjo ne bo motena. Delodajalec ima namreč možnost, da dopust, ki bi ga delavec želel koristiti v obdobju odpovednega roka, izplača.

Začasna sprememba

Predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Slovenije Igor Muževič je po sestanku povedal: “Do zdaj smo imeli občutek, da je bilo vse skupaj vodeno preveč po domačijsko.” Ministru so včeraj predstavili stanje na področju družinske medicine. “Vsi se zavedamo resnosti situacije, zavedamo se tudi, da se zelo mudi, da se stanje v družinski medicini stabilizira,” je dejal Muževič.

Zato so vzporedno z dopolnjevanjem splošnega dogovora predlagali tudi sprejem interventnega zakona, ki bi vpeljal institut izbranega zdravstvenega zavoda. S tem bi bili bolniki, ki se ne morejo opredeliti pri izbranem zdravniku, začasno vezani na zdravstveni zavod.

Ta bi ob poenostavljenih zaposlitvah zdravnikov iz tujine ter upokojenih in svobodnih zdravnikov omogočal obravnavno teh bolnikov. Takšna sprememba bi po Muževičevih besedah bila začasna, dokler v sistem ne pridejo novi specializanti in se začne povečevati zanimanje za družinsko medicino.