Z ločitvijo funkcij ni možno špekulirati
Ločitev županske in poslanske funkcije ne omogoča špekulacij, trdita ustavna pravnika Igor Kaučič in Franc Grad. Možnosti, da bi Janković kandidiral za poslanca ob morebitnem neuspehu pa se še pred potrditvijo poslanskega mandata odločil, da bo raje ostal župan, naj ne bi bilo.
LJUBLJANA> Pravnik Lojze Ude pa meni drugače.
Zakon o poslancih določa, da nezdružljivost poslanske in županske funkcije nastopi z dnem potrditve poslanskega mandata. Poslancu je mandat potrjen na ustanovni seji novega državnega zbora.
Župani kot vaba za volilce
Od volitev do prve seje poslancev pa običajno mine nekaj tednov, zato se zastavlja vprašanje, ali bi se lahko v tem vmesnem času župan odrekel poslanski funkciji in obdržal župansko.
Vprašanje ni aktualno le za ljubljanskega župana, ki išče načine, kako se izogniti parlamentu in sesti neposredno v premiersko pisarno, nanaša se tudi na ostale župane, ki bi s svojim imenom na kandidatnih listah morebiti želeli zgolj pridobivati volilce za svojo stranko.
Pravnik Lojze Ude, ki se je v ponedeljek pridružil javnim osebam, ki so Zoranu Jankoviću predlagale kandidaturo na volitvah, meni, da bi si župan v času pred potrditvijo poslanskega mandata še lahko premislil: “V zakonu jasno piše, da preneha mandat županu, takrat ko je potrjen mandat poslancu. Kako naj ravna prej, je pa stvar etike.” Ustavna pravnika Franc Grad in Igor Kaučič, oba tako kot Ude z ljubljanske Pravne fakultete, se s tem ne strinjata.
Slovenska zakonodaja pravi, da niti soglasja h kandidaturi na volitvah ni mogoče preklicati in tako, denimo, sredi kampanje umakniti svojega imena s kandidate liste. “Če je že prej, ko še ni prišlo do izvedbe volitev, prepovedano odstopiti od kandidature, kaj šele, ko so volitve že opravljene,” pravi Franc Grad, avtor zakona o poslancih. Možnost odstopa pred potrditvijo mandata v DZ je po njegovem nedopustna. Takšno ravnanje bi povzročilo številne zaplete, prav zaradi tega sta v zakonih o poslancih in volitvah v državni zbor dve varovalki: poleg prepovedi umika soglasja h kandidaturi še določilo, da funkcionar prvih šest mesecev po izvolitvi ne more odstopiti s funkcije, ne da bi s tem povzročil nadomestne volitve. Na soglasje h kandidaturi opozarja tudi Igor Kaučič. Soglasje velja ves čas in če novoizvoljeni poslanec še pred potrditvijo mandata reče, da ne želi biti poslanec, to nima nobenega pravnega učinka, pojasnjuje. Županu, ki je izvoljen za poslanca, pa si tega ne želi, ne ostane nič drugega, kot da vrne mandat in ponovno kandidira na županskih volitvah v svoji občini.
Kandidira se iskreno
“Sistem je takšen, da preprečuje zlorabe, špekulacije, nenazadnje zavajanje volilcev. Kdor kandidira, naj kandidira iskreno,” pravi Kaučič. Ponekod v tujini, na primer na Hrvaškem, je predvidena možnost, da izvoljeni kandidat nato ne postane poslanec. Če je ta možnost del prava neke države, ni nič narobe, v ureditvah, kjer to ni predvideno, pa ne more biti prostora za špekulacije, poudarja.
JANA KREBELJ
