Z rastlinami prihajajo tudi bolezni in škodljivci

LJUBLJANA > “Rastline so naš vir življenja, proizvajajo kisik, ki ga dihamo, in hrano, ki jo jemo. Oblikujejo videz naše krajine ter skrbijo za njeno raznolikost. Kmetom pomenijo osnovni vir zaslužka, živilski industriji pa dajejo del osnovnih surovin. Z različnimi rastlinami so založene tržnice, trgovine, cvetličarne in drevesnice,” so zapisali v upravi in na ministrstvu.

Ogroženost zdravja rastlin je svetovni problem

“V nerazvitih delih sveta dobra letina preprečuje lakoto, z vedno večjo svetovno trgovino pa se povečuje gospodarska razvitost mnogih držav. Tudi podnebje se spreminja zaradi uničevanja rastlin, tako s strani človeka kot tudi s strani rastlinskih bolezni in škodljivcev. To je že dovolj razlogov, da moramo ohraniti rastline zdrave,” so dodali.

Domovina bakterijskega ožiga oljk je Amerika, marmorirana smrdljivka je prišla v Evropo iz Vzhodne Azije prek ZDA, virus rjave grbančavosti paradižnika je bil prvič odkrit v Izraelu, huda viroidna zakrnelost hmelja pa je v Slovenijo prišla s plodovi agrumov.

Kot so navedli, je ogroženost zdravja rastlin svetovni problem, ki zahteva učinkovito regionalno, nacionalno in globalno politiko, ustrezno organiziranost in uporabo ustreznih mehanizmov ukrepanja proti širjenju rastlinskih bolezni in škodljivcev.

Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje (FAO), v okviru katere je bila sklenjena mednarodna konvencija za varstvo rastlin, je prav zaradi potrebe po povezovanju na različnih ravneh in področjih leto 2020 razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin.

To je priložnost za opozorilo, da lahko vsak prispeva k temu, da rastline ostanejo zdrave, opozarjajo v upravi za varno hrano in na kmetijskem ministrstvu. Ob tem svarijo pred vnosom rastlin iz tujine v Slovenijo.

Večina škodljivcev prihaja z drugih celin

Kot navajajo, je bila večina nevarnih škodljivih organizmov v EU vnesena z drugih celin. Domovina bakterijskega ožiga oljk je Amerika, marmorirana smrdljivka je bila v Evropo vnesena iz Vzhodne Azije preko ZDA, virus rjave grbančavosti paradižnika je bil prvič odkrit v Izraelu, huda viroidna zakrnelost hmelja pa je bila v Slovenijo vnesena s plodovi agrumov.

“Vsi ti škodljivci v Evropi nimajo naravnih sovražnikov, zanje pa trenutno ni učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev, zato se lahko hitro množijo in povzročajo gospodarsko in okoljsko škodo,” izpostavljajo v upravi za varno hrano in na ministrstvu.

Opozarjajo še, da se rastlinske bolezni in škodljivci množijo in širijo na nova območja tudi kot posledica nezadržne rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj.

Ob tem je vnos rastlin, sadja, zelenjave, cvetja in semen - z izjemo banan, kokosovih orehov, datljev, ananasa in duriana - v EU s potniško prtljago ter prek običajne ali hitre pošte brez ustreznega fitosanitarnega spričevala prepovedan. Določene omejitve so tudi pri prenašanju sadja, zelenjave, cvetja in semen po EU.

Nevarni škodljivi organizmi pa se lahko prenašajo tudi z lesenim pakirnim materialom - lesom ali lesnim proizvodom iz neobdelanega lesa, ki se uporablja v prometu za zaščito, pritrjevanje, podpiranje ali prevažanje blaga ter zajema zlasti palete, podporni les, pakirne bloke, kolute, zaboje, tovorne deske in paletne okvirje. nr