Za motor niso važna leta, ampak izkušnje
Letos je na cestah umrlo 81 udeležencev v cestnem prometu, 15 manj kot v enakem obdobju lani. Skrb pa letos vzbujajo motoristi. Letos se jih je na cestah ubilo že 23, od teh jih je bilo 14 starejših od 45 let.
LJUBLJANA > “Za te voznike običajno ne rečemo, da so objestni. Verjetno gre za premalo izkušenj ali pa za voznike, ki so nekoč dobro vozili enosledna vozila, nato morda za 30 let prenehali, potem pa spet sedli na težka motorna kolesa,” razloge, zakaj na cestah umirajo starejši motoristi, navaja predstavnik Policije Ivan Kapun.
Boljša statistika
Na Agenciji za varnost prometa (AVP) so analizirali prometne nesreče motoristov in ugotovili, da se te večinoma dogajajo na daljših turističnih vožnjah, ko je voznik že utrujen. Najpogosteje se nesreče dogajajo tistim voznikom, ki imajo kratek motoristični staž in zaradi pomanjkanja izkušenj v kritični situaciji sprejmejo napačno odločitev. “Ne precenjujmo svojih sposobnosti in ne podcenjujmo voznih razmer,” na motoriste apelira direktor AVP Igor Velov.
Število smrtnih žrtev med motoristi (letos se jih je ubilo 23, v enakem obdobju lani 20, predlani pa 21), meče temno senco na siceršnje izboljševanje prometne varnosti pri nas.
Do včeraj je na naših cestah umrlo 81 ljudi, v enakem obdobju lani 97, predlani pa 84. Zmanjšalo se je tudi število vseh prometnih nesreč na naših cestah, število hudo telesno poškodovanih je letos manjše za pet odstotkov, lažje telesno poškodovanih pa za 14 odstotkov.
Tudi poletje, ko se praviloma zgodi največ nesreč, je bilo letos statistično merjeno mirnejše. Junija, julija in avgusta je na cestah umrlo 31 ljudi, medtem ko so ceste lani v teh mesecih vzele 46, predlani pa kar 51 življenj.
Voziš, kakor živiš
Najpogostejši vzrok za nesreče je še vedno neprilagojena hitrost. Ta je bila letos razlog za 33 smrti na cestah. Skoraj polovica vseh umrlih je sodila v skupino ranljivih udeležencev v prometu, to so vozniki in potniki na motorjih oziroma mopedih, kolesarji in pešci. Voziš, kakor živiš, o dogajanju na cestah pravi penolog Dragan Petrovec. Vedenje nekaterih udeležencev v prometu gre z roko v roki s pomanjkanjem odgovornosti in občutka za soljudi na mnogih področjih. “Kdor je močnejši, lahko ravna s šibkejšimi, ki so mu podrejeni, kakor ga je volja. Lahko jih izsiljuje, ovira, ogroža, tudi uničuje,” pravi Petrovec.
Velov vse udeležence v prometu poziva k odgovornemu in varnemu ravnanju: “Predvsem naj predvidevajo situacije. Pogoj za predvidevanje je, da smo pozorni na promet in dogajanje okoli nas. Z dobrim predvidevanjem lahko preprečimo marsikatero nesrečo. In bodimo tolerantni do napak drugih. Hiter tempo življenja, obsedenost z mobilnimi telefoni in napravami v vozilih, ki nam odvračajo pozornost, nam zagotovo ni v prid.”
JANA KREBELJ