Za nujno kritje stroškov naravne nesreče iz rezerve 317.000 evrov
Vlada se je danes seznanila s prvim poročilom o posledicah ujme, ki je zajela Slovenijo in v ta namen predvidela denar za nujno kritje stroškov naravne nesreče iz rezerve republike Slovenije v višini 317.599 evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za obrambo Roman Jakič.
LJUBLJANA > Roman Jakič je spomnil, da so od minulega konca tedna aktivirali poklicne in zlasti prostovoljne gasilce, civilno zaščito ter druge prostovoljne in reševalne službe, Slovensko vojsko, javna gospodarska podjetja, od elektro in telekomunikacijskih podjetij do komunale in cestnih podjetij.
Vlada je danes finančnega ministra Uroša Čuferja pooblastila za pogovore z Evropsko investicijsko banko in Razvojno banko Sveta Evrope o možnosti financiranja ukrepov za odpravo posledic razdejanja, ki sta ga v teh dneh v državi povzročila sneg in žled. O višini škode je po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana še prezgodaj govoriti, največ pa je je na infrastrukturi in v gozdovih.
Aktiviranje vseh naštetih je bilo na vseh ravneh upravljanja pravočasno, njihovo delovanje organizirano, prizadevno in v okviru danih možnosti tudi učinkovito, je poudaril minister.
Vlada po Jakičevih besedah vsem izreka posebno priznanje za njihovo pomoč in požrtvovalnost. V imenu vlade je tudi izrekel sožalje družini mladega fanta, ki je umrl v sredo zvečer v delovni nesreči med odpravo posledic zmrzali na omrežju Elektra Maribor v Tinju na Pohorju. Vlada tudi želi vsem, ki so se poškodovali med odpravljanjem posledic te naravne nesreče velikih razsežnosti, čimprejšnje okrevanje, je dodal minister.
Hiter odziv EU na prošnjo za pomoč
Jakič je dejal, da je bil odziv držav ob prošnji za pomoč znotraj sistema EU, ko so zaprosili za večje agregate, zelo hiter. Nemčija, Avstrija in Češka so se odzvale v petih urah. Kasneje je Nemčija ponudila še dodatne agregate, pomoči so se pridružile še Hrvaška, Romunija, Poljska in Madžarska, je pojasnil.
Na terenu je tudi 117 agregatov iz državnih rezerv in 90 agregatov Slovenske vojske. V naslednjih dneh pa bodo rabili 475 malih agregatov moči do 60 kilovatov, saj se bo z vzpostavitvijo elektrosistema zagotovilo elektriko v večjih krajih, težave pa bodo predvsem pri manjših odjemalcih po vaseh. Potrebovali bodo tudi 150 večjih agregatov nad 60 kilovatov moči.
Največja težava še vedno oskrba z električno energijo
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je povedal, da je trenutno največja težava še vedno oskrba z električno energijo, pri čemer je poudaril predvsem občini Postojna in Logatec. Elektro Primorska je ponoči vzpostavila vod v dolžini kilometra in pol. Še preden so ga zagnali, pa se je zrušil še v dolžini 3,7 kilometra. Postojna zato nima nobenih možnosti, da bi v zelo kratkem času dobila elektriko prek daljnovoda, zato iščejo dodatne agregate. “To je trenutno naša najpomembnejša naloga,” je dejal Šestan.
Težave imajo tudi z obveščanjem prebivalstva v tej občini, zato je tamkajšnji župan po njegovih besedah imenoval nov “krizni štab”. Delo bosta pomagala organizirati tudi dva regijska poveljnika civilne zaščite iz Istre in iz Murske Sobote, informiranje prek letakov je že steklo, je še pojasnil Šestan.
Po njegovih besedah se zadeve v Logatcu izboljšujejo. Elektro Ljubljana tako načrtuje, da bi v soboto tam vzpostavili oskrbo prek daljnovoda.
Nujno je čiščenje vodotokov
Šestan je povedal, da je na terenu več kot 500 vojakov, izdal pa je tudi odredbo Agenciji RS za okolje RS (Arso) za čiščenje vodotokov predvsem na širšem ljubljanskem območju, tudi Gradaščice, kjer so za konec tedna napovedane padavine. “Če tega ne naredimo urgentno, bomo res imeli poplave,” je ob tem poudaril. Arso je tako po Šestanovih informacijah že aktiviral svoje pogodbene izvajalce, na pomoč pa jim lahko priskočijo tudi pripadniki vojske in gasilci.
STA