Primorska na referendumih večinoma obkrožila proti

Slovenija
, posodobljeno: 13. 10. 2026, 8:29

Po 99,98 odstotka preštetih glasovih na posvetovalnem referendumu se je izid nagnil rahlo v prid nasprotnikom ukinitve obveznega plačevanja RTV prispevka - razlika namreč znaša zgolj 546 glasov. Še neprešteti glasovi (gre za med 0,02 in 0,04 odstotka glasov) ne morejo spremeniti izida ostalih treh referendumov. Rezultat glasovanja na Primorskem nekoliko odstopa od državnega povprečja - primorski volilci so se namreč večinsko izrekli proti na treh referendumih, za so večinsko glasovali zgolj na referendumu o pogojevanju socialne pomoči delovno sposobnim z druženokoristnim delom.

Koper, 11.10.2026Referendum, referendumske volitve, Volišče Srednje tehniške šole

Čeprav sta politična bloka pozivala volilce, naj volijo štirikrat proti oziroma štirikrat za, so ti v praksi glasovali drugače.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

PRIMORSKA • V petih (izmed 12) primorskih volilnih okrajih - Koper 1, Koper 2, Izola, Piran in Nova Gorica 2 - so volilci večinsko glasovali proti na vseh štirih referendumih, medtem ko je v treh - Ajdovščina, Tolmin in Ilirska Bistrica - večina volicev na vseh štirih glasovala za. Pri tem velja omeniti, da so razlike v številu glasov za in proti ponekod znašale tudi manj kot četrt odstotka (glej tabelo na strani 3). Volilna udeležba na Primorskem je bila z dobrimi 52 odstotki nekoliko nižja od državnega povprečja, ki je znašalo slabih 55 odstotkov. Delni neuradni izidi kažejo, da sta na ravni države dva referenduma (o volilni pravici tujcev in pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom) prejela več glasov za, dva (o parlamentarni preiskavi in ukinitivi obveznega plačevanja RTV prispevka) pa več glasov proti.

Preverili smo, kako razplet referendumske nedelje komentirajo nekateri primorski poslanci.

Krivec: Ni zmagovalca in ni poraženca

Poslanec Danijel Krivec (SDS) ocenjuje, da referendumski kvartet nima jasnega zmagovalca ali poraženca. “Ni zmagovalca in ni poraženca, podpora vladi ni pod vprašajem. Izid včerajšnjega glasovanja razkriva razdeljenost volilnega telesa na pol,” nam je pojasnil in dodal, da je na končne izide treba še nekoliko počakati.

Danijel Krivec, SDS

Danijel Krivec, SDS

Foto: Sašo Švigelj

Rezultat zakonodajnega referenduma ga ni presenetil. “Izid glede zakona o parlamentarni preiskavi je do neke mere pričakovan, glede na agresivno kampanjo nasprotnikov sprememb in dopolnitev, ki so uporabili demagoške prijeme s strašenjem s politično policijo. Do neke mere je bil referendum o parlamentarni preiskavi že nepotreben, ker je ustavno sodišče odločilo o nekaterih zadevah v aktualnem zakonu,” je povedal.

“Kar zadeva ostala referendumska vprašanja, so nakazane zgolj usmeritve,” meni v tolminskem okraju izvoljeni poslanec državnega zbora. Visoko udeležbo na referendumih dojema kot dokaz, da demokracija deluje, vprašljivo pa se mu zdi podaljšanje odprtosti volišč Omnia. “Ne vem, kdo je to dovolil,” je še dodal Krivec.

Danijel Krivec

poslanec SDS

“Ni zmagovalca in ni poraženca, podpora vladi ni pod vprašajem. Izid včerajšnjega glasovanja razkriva razdeljenost volilnega telesa na pol.”

Za komentar rezultatov vseh štirih referendumov smo zaprosili tudi poslanko Adrijano Kocjančič (SDS), ki je bila izvoljena v ilirskobistriškem volilnem okraju. Vljudno nas je zavrnila in nas napotila na službo za odnose z javnostmi stranke SDS. Bralcem Primorskih novic smo sicer želeli predstaviti stališča nekaterih primorskih poslancev, ne pa stališč central političnih strank v Ljubljani.

Janev: Volilci znajo ločiti zrna od plev

“Izid referenduma je znak, da so se državljanke in državljani posvetili vsebini ter znali ločiti zrna od plev. To je najbolj izrazito pri najpomembnejšem izmed štirih referendumov - tistem o parlamentarni preiskavi, kjer je koalicija želela odpraviti pravno varstvo določenim skupinam, tudi navadnim državljanom, da bi lahko nato brskali po njihovih bančnih računih in zasebni komunikaciji. Če volilci v nedeljo ne bi zavrnili njihovega zakona, bi se lotili vseh, ki so jim trn v peti oziroma se ne strinjajo z njimi,” je bilanco referendumske nedelje komentiral v Izoli izvoljeni poslanec Robert Janev (Svoboda).

Robert Janev

Robert Janev, Svoboda

Foto: Bor Slana (sta)

Izpostavil je, da so v slovenski Istri na vseh referendumih večinsko glasovali proti. “Istra je še enkrat pokazala, da se je vredno boriti za svobodo in demokracijo, kar se sicer pokaže tudi na vsakih volitvah,” je povedal Janev. Delne zasluge za tak razplet pripisuje tudi istrskim poslancem, ki so med kampanjo aktivno delovali na terenu. Prepričan je, da državljani niso zadovoljni z načinom vodenja države. “Ta rezultat je tudi odraz upora proti temu, kako aktualna oblast vodi državo. Vladna koalicija je poskušala s posvetovalnimi referendumi zamegliti situacijo. Enako se očitno napoveduje tudi ob referendumu o interventnem zakonu za bogate, saj so ob njem napovedali še tri posvetovalne referendume, da z njimi zameglijo ključni problem, ki je predmet zakonodajnega referenduma,” je še dodal.

Robert Janev

poslanec Svobode

“Izid referenduma je znak, da so se državljanke in državljani posvetili vsebini ter znali ločiti zrna od plev.”

Pojasnil je, da so predmet minulih in naslednjih referendumov tudi vsebine, ki bi lahko dobile širšo podporo, če bi v zvezi z njimi obstajali konkretni predlogi in ne zgolj načelna vprašanja. “Referendumi načeloma niso namenjeni vsebinam, o katerih se praktično vsi strinjamo. Vladajoči imajo v rokah škarje in platno. Naj torej delajo, ne pa sprašujejo,” je dejal v Izoli izvoljeni poslanec, ki se je ob tem še zahvalil civilnim iniciativam, nevladnikom in vsem, ki so sodelovali pri izvedbi referenduma “za njihov doprinos in korektno opravljeno delo”.

Na pripombo, da je parlamentarna večina razpisala posvetovalni referendum o že sprejetem in veljavnem zakonu, ki ureja vprašanja volilne pravice, je odgovoril z protivprašanjem: “Ali je Norvežan, ki že 25 let živi v Sloveniji, zna slovensko in njegovi otroci obiskujejo slovenske šole, manj ali bolj tujec kot Danec, ki v Sloveniji živi pet let in ne zna slovensko? Po zakonu, ki ga je sprejela ta vladna koalicija, tak Danec lahko voli na lokalnih volitvah, Norvežan pa ne.”

Hot: Istra ne pristaja na skrajno desni populizem

“Istra je na referendumu znova pokazala, da vztraja pri demokraciji, spoštovanju različnosti in odprti družbi. Izrazita podpora glasovanju 4x PROTI je pokazala, da ne pristaja na avtoritarne prijeme in skrajno desni populizem,” je rezultat referenduma pospremila v Piranu izvoljena poslanka Meira Hot (SD).

Vodja poslanske skupine SD Meira Hot.

Vodja poslanske skupine SD Meira Hot.

Foto: Katja Kodba/sta

Meni, da na referendumu ni zmagala opozicija, temveč ljudje in civilna družba, ki so pokazali, “da jih ni mogoče podcenjevati ali njihove presoje zamegliti s poplavo sugestivnih referendumskih vprašanj”. Ob tem se je tudi sama zahvalila vsem, ki so se udeležili glasovanja in prispevali k visoki volilni udeležbi.

Meira Hot

poslanka Socialnih demokratov

“Istra je na referendumu znova pokazala, da vztraja pri demokraciji, spoštovanju različnosti in odprti družbi.”

“Z zavrnitvijo škodljivega zakona o parlamentarni preiskavi smo obranili demokratične standarde, ohranitev prispevka za RTV Slovenija pa je pomembno sporočilo v podporo neodvisni javni radioteleviziji. Potreba bo aktivnih državljankah in državljanih še zdaleč ni usahnila. Napovedane so že nove preizkušnje, a pri zagovarjanju socialne države, človekovega dostojanstva in demokracije ne bomo popuščali,” je prepričana poslanka. •