Za osem sedežev 119 kandidatov
Včeraj se je v Sloveniji končalo predčasno glasovanje za poslance v evropskem parlamentu, v nedeljo ob 7. uri pa bodo po vsej državi odprli volišča. Izmed 119 kandidatov na 16 listah bomo izvolili osem poslancev.
LJUBLJANA > Britanci in Nizozemci so volili že v četrtek, Čehi in Irci volijo danes, jutri so na vrsti volivci v Latviji, na Malti in Slovaškem, v preostalem delu EU, vključno s Slovenijo, pa se bodo volišča odprla v nedeljo. Rezultati bodo znani v nedeljo po 23. uri, ko bodo po Evropi zaprli še zadnja volišča.
Na DVK je odprta brezplačna telefonska številka 080-28-18, ki bo volivcem na voljo za vse informacije o glasovanju. Še danes in jutri je moč poklicati v času med 8. in 16. uro, v nedeljo pa er na dan glasovanja med 7. in 19. uro. Volilna kampanja se zaključi danes in od 24. ure do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri velja volilni molk.
Na vrhu konservativci ali socialisti
Približno 400 milijonov volilcev v 28 članicah EU bo izbralo 751 poslancev Evropskega parlamenta s petletnim mandatom. Največ (96) jih pripada Nemčiji, najmanj (po šest) poslancev, Estoniji, Luksemburgu, Cipru in Malti. Slovenija jih ima osem.
Tako Slovenci kot njihovi tuji kolegi ne delujejo po nacionalni pripadnosti temveč glede na politično prepričanje, z izjemo nepovezanih večinoma v okviru političnih skupin. Največji skupini sta bili doslej konservativci in socialisti in podobno razmerje moči je pričakovati tudi po tokratnih volitvah. Približujejo pa se jim skrajno desne, populistične in evroskeptične stranke. V Franciji in Veliki Britaniji, se jim na državni ravni obeta celo zmaga.
Precej odprto je vprašanje volilne udeležbe. Na zadnjih evropskih volitvah leta 2009 je bila udeležba na ravni EU le 43-odstotna. V Sloveniji je bila med najnižjimi - 28-odstotna.
Za predsednika evropske komisije sta najmočnejša kandidata - konservativec Jean-Claude Juncker in socialist Martin Schulz. Izvoli ga evropski parlament, torej je njuna usoda odvisna od razmerja moči v parlamentu.
Zavezo za boj proti korupciji Transparency International Slovenia - Društva Integriteta je podpisalo dobrih 64 odstotkov slovenskih kandidatov na evropskih volitvah. Na slab odziv je poziv k podpisu zaveze naletel med kandidati največjih parlamentarnih strank, predvsem SDS, saj je iz zadnje ni podpisal nihče. Med 119 kandidati jih je zavezo sicer podpisalo 76. Z list PS in SD so jo podpisali po trije, z liste NSi in SLS po sedem. Podpisali pa so jo vsi kandidati DL in Desusa.
119 kandidatov na 16 listah
Volilni sistem v Sloveniji je proporcionalen s preferenčnim glasovanjem. Volilci imajo torej možnost vplivanja na izbiro kandidatov in ne samo na izbiro političnih strank. Država v celoti predstavlja eno volilno enoto. Poslanska mesta se dodelijo listam kandidatov po d'Hontovem sistemu. Zaradi uveljavljenega preferenčnega glasovanja se mandati ne delijo po vrstnem redu, kot so navedeni na kandidatni listi, temveč so s posamezne liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov, pri čemer se ti upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik. Slednji se izračuna tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi.
Slovenci bomo izbirali med 119 kandidati na 16 listah (po izžrebanem vrstnem redu): Kacin - Konkretno (nosilec liste Jelko Kacin), Državljanska lista in Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Senko Pličanič), Združena levica (Violeta Tomič), Slovenska nacionalna stranka - SNS (Zmago Jelinčič Plemeniti), Verjamem! (Igor Šoltes), NSi in SLS (Lojze Peterle), Socialni demokrati (Igor Lukšič), Slovenska demokratska stranka - SDS (Milan Zver), Slovenski narod (Bogomil Knavs), Piratska stranka Slovenije (Rolando Benjamin Vaz Ferreira), Solidarnost (Dušan Keber), Zeleni Slovenije (Vlado Čuš), Desus (Ivo Vajgl), Sanjska služba (Uroš Uršič), Pozitivna Slovenija - PS (Jože Mencinger) in Zares (Darja Radič).
DAVORIN KORON