Za otroke izbrisanih so potrebne sistemske rešitve
Zakon o odškodninski shemi za izbrisane je nesprejemljiv, ker med drugim ne predvideva rešitev za otroke izbrisanih, so izpostavili na današnjem simpoziju v okviru Tedna izbrisanih v Ljubljani. Osredotočili so se na kršitve otrokovih pravic, ki so se zgodile otrokom izbrisanih.
LJUBLJANA > Uršula Lipovec z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je na okrogli mizi v okviru simpozija na Filozofski fakulteti poudarila, da je bil izbris nesprejemljivo dejanje ne glede na to, ali so izbrisani ostali v Sloveniji ali se izselili iz nje.
Z izbrisom iz registra stalnih prebivalcev Slovenije je pravice po mednarodnih dokumentih, ki ščitijo pravice otrok, izgubilo tudi veliko otrok, ki so bili bodisi sami izbrisani bodisi so otroci izbrisanih staršev, so poudarili na okrogli mizi.
Izbrisani otroci in človekove pravice
Stuart Aitken z Univerze v San Diegu, ki je na simpoziju sodeloval s prispevkom Uklenjeni v prostoru: pravice in gibanje mladih ljudi, je dejal, da se vprašanje otrok izbrisanih in izbrisanih otrok tesno navezuje na vprašanje človekovih pravic. Glede na to bi bilo treba po njegovem mnenju problem internacionalizirati.
Blaž Kovač z Amnesty International Slovenije pa je spomnil na izbrisanega prebivalca Alija Berisho in njegovo družino. Po “deportaciji” iz Slovenije v Nemčijo, kot se je izrazil Kovač, Berishevi otroci še vedno nimajo urejenega statusa.
“Bojimo se, da ga bodo tudi iz Nemčije deportirali,” je dejala Lipovčeva.
Med njihovimi zahtevami je tako tudi takojšnja rešitev položaja družine Berisha, družinski člani pa naj dobijo status stalnega prebivalca Slovenije, je pojasnila.
Štipendije, rente
Za otroke izbrisanih so v skladu z omenjenimi zahtevami potrebne sistemske rešitve, tako štipendije, možnosti šolanja in rente. Zahtevajo takojšnje opravičilo predstavnikov oblasti vsem otrokom izbrisanih oziroma izbrisanim otrokom.
Unicef in druge mednarodne ustanove, ki skrbijo za spoštovanje otrokovih pravic, pozivajo, da se aktivno vključijo v reševanje položaja mladoletnih otrok, ki so zaznamovani z izbrisom.
Ustanove na področju socialnega skrbstva, zdravstva in izobraževanja, ki so imele ali še imajo stik z otroki izbrisanih oziroma izbrisanimi otroki, so pogosto delovale neetično, so se strinjali udeleženci okrogle mize. Glede na to zahtevajo, da ustanove ovrednotijo svoje ravnanje.
STA