Za Polzelo se zanimajo v Londonu

LJUBLJANA > Kdo to je, niso razkrili. Povedali so le, da gre za družbo iz Londona, ki v Evropi prodaja izdelke treh blagovnih znamk, med drugim spodnjega perila.

Predsednica nadzornega sveta Polzele Branka Neffat je na novinarski konferenci povedala, da so se zavezali, da do podpisa pogodbe ne bodo izdali imena. Morebitni partner je podal zavezujoče pismo o nameri in trenutno opravlja skrbni pregled, ki naj bi bil zaključen čez 14 dni.

Do takrat naj bi bila znana tudi odločitev bank, ki ponudbo proučujejo in na pobudo katerih Polzela išče strateškega partnerja.

Lastnik družbe, ki je podala ponudbo, ima po besedah Neffatove v lasti skupno 23 tovarn, od tega šest v Evropi, skupno pa naj bi njegove družbe letno ustvarile eno milijardo evrov prihodkov in zaposlovale 30.000 ljudi. Morebitni partner, ki med drugim proizvaja spodnje perilo, naj bi načrtoval vertikalno povezavo. V Polzelo naj bi vložil dva milijona evrov za posodobitev proizvodnje in zaposlil dodatnih 200 delavcev. Polzela ima trenutno 285 zaposlenih.

Predsednica sindikata v podjetju Alenka Majhen je dejala, da so po “burnem obdobju” in odpovedovanju - med drugim so pristali na odlog izplačila plač za januar in februar - pozdravili informacije o prihodu strateškega partnerja ter da jih vodstvo sproti obvešča.

Družba čaka tudi na drugi del državne pomoči v obliki državnega poroštva v višini 500.000 evrov. Kot je povedala predsednica uprave Karmen Dvorjak, je bila danes na sestanku na ministrstvu za finance in v kratkem pričakujejo odobritev, z bankami pa se že dogovarjajo o najemu posojila. Prvi del državne pomoči v višini 500.000 evrov v obliki finančne pomoči je družba že prejela.

Polzela, ki je od 27. marca v prisilni poravnavi, “glede na okoliščine” uspešno izpolnjuje načrt finančnega prestrukturiranja, je dejala predsednica nadzornega sveta, predsednica uprave pa je zatrdila, da je načrt uresničljiv.

Prisilni upravitelj Polzele Kristijan Anton Kontarščak je v izrednem poročilu minuli mesec opozoril, da družba ne posluje skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja. Od uprave je zahteval, da pripravi novelirane planske izkaze za obdobje 2014 do 2019 ter predloži pojasnila in dokumentacijo, iz katere bo izhajalo, da obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo finančno prestrukturiranje uspešno.

Svetovalec uprave odvetnik Marko Zaman, sicer tudi predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije, pa je na današnji novinarski konferenci Polzele dejal, da zahteva upravitelja ni v skladu z insolvenčnim zakonom. Za morebitno spremembo načrta finančnega prestrukturiranja so zakonski roki že potekli, prav tako upravitelj ali upniki ne morejo več podati ugovora proti vodenju prisilne poravnave in zahtevati stečaja. Svoje mnenje bodo lahko izrazili v glasovanju o potrditvi prisilne poravnave.

Načrt med drugim predvideva dokapitalizacijo s stvarnimi vložki oz. konverzijo 70 odstotkov zavarovanih terjatev bank v kapital (ostalo bi preoblikovale v podrejene kreditne linije), ob predhodnem zmanjšanju osnovnega kapitala. Skupščina družbe, ki je v večinski lasti družbe pooblaščenke Polzela-Delnica, je junija predlog potrdila, soglasje je podala tudi Evropska komisija.

Družba poravnava socialne prispevke delavcev v prisilni poravnavi, medtem ko del prispevkov iz časa pred prisilno poravnavo še dolguje. Te so zavarovali, skladno z insolvenčnim zakonom pa jih bodo lahko poravnali po tem, ko bodo poplačane obveznosti iz prisilne poravnave. Družba nekdanjim delavcem tudi dolguje še za približno 350.000 evrov odpravnin, od tega 90.000 evrov iz časa pred prisilno poravnavo. Za to so z nekdanjimi delavci sklenili individualne sporazume in jih bodo poplačali v šestih mesečnih obrokih. Doslej so poravnali tri obroke, je povedala Dvorjakova.

“Nismo rekli, da česa ne bomo plačali. Ne moremo pa vsega naenkrat,” pravi predsednica uprave.

V družbi si sicer usmerjajo tudi v izdelke z višjo dodano vrednostjo in so razvili posebne nogavice, medicinski pripomoček proti venski trombozi, za katere so po besedah Neffatove minuli teden dobili nemški certifikat in jih bodo lahko prodajali v lekarnah v Nemčiji.

STA