Za referendum o malem delu zbranih približno 50.000 podpisov
Zbiranje podpisov za referendum o zakonu o malem delu se končuje. Jutri bo potekel 35-dnevni rok za zbiranje, ki je začel teči 3. januarja. V Gibanju za dostojno delo so povedali, da so skupaj s svobodnimi sindikati, študentskimi in drugimi organizacijami zbrali približno 50.000 podpisov, medtem ko bi jih bilo dovolj 40.000.
LJUBLJANA> Čeprav so že do sredine januarja zbrali potrebnih 40.000 podpisov, so z zbiranjem nadaljevali. Kot je povedal predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl, bodo podpise v državnem zboru oddali v četrtek ali petek. Pričakujejo, da bo državni zbor referendum razpisal na februarski seji, in sicer za sredino aprila.
Za dva referenduma hkrati
Tako v gibanju kot v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se sicer zavzemajo za to, da bi bila na isti dan tako referendum o malem delu kot o pokojninski reformi. Vendar usoda pokojninskega referenduma še ni znana, saj mora o morebitnih neustavnih posledicah, ki bi jih povzročil, presoditi še ustavno sodišče.
Pobudo za začetek postopka za razpis referenduma sta vložili Študentska organizacija Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, gibanje pa so potem ustanovili z namenom, da koordinira aktivnosti, povezane z zbiranjem podpisov.
Proti nezanesljivim oblikam zaposlitve
V Študentski organizaciji Slovenije so proti ureditvi dela študentov skupaj z delom upokojencev in brezposelnih, ki bodo tudi lahko opravljali malo delo. Ocenjujejo, da študentje po rešitvah iz zakona ne bodo zaslužili dovolj sredstev za študij.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa opozarjajo, da malo delo pomeni le še več začasnih in nestanovitnih oblik zaposlitev, čemur vseskozi nasprotujejo. Menijo, da bi morala vlada spodbujati zaposlovanje za nedoločen čas, medtem ko uvajanje malega dela pomeni odmik od tega cilja.
Vladi se zdi referendum nepotreben
Vlada je po drugi strani prepričana, da je referendum nepotreben. Kot poudarjajo na ministrstvu za delo, bo po zakonu o malem delu zdajšnje študentsko delo, ki ga študentje opravljajo brez vsakih socialnih pravic, postalo urejena oblika dela.
Po pojasnilu ministrstva bodo tisti, ki bodo opravljali malo delo, dobili delovne izkušnje, preko malega dela pa bo možno zbrati tudi več sredstev za študentske domove. Sredstva se bodo namreč zbirala ne le z malim delom, ki ga bodo opravljali študentje, temveč tudi z malim delom brezposelnih in upokojencev. Poudarjajo, da zakon omejuje obseg dela, tako da bo tisto delo, ki ne bo moglo biti več opravljeno kot malo, prehajalo v redno delo.
Omejitve pri delodajalcih
Poslanci so zakon prvič sprejeli 26. oktobra lani, zaradi veta državnega sveta pa so morali o njem glasovati vnovič. V drugo je bil potrjen 16. novembra lani.
Zakon predvideva, da bi malo delo lahko opravljali študentje, brezposelni in upokojenci. Določena je 30-odstotna obdavčitev ter omejitev dela pri posameznem delodajalcu.
Malo delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur na mesec oziroma ne več kot 720 ur na leto. Bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro malega dela ne sme biti nižja od štirih evrov, bruto dohodek za opravljeno malo delo pa v seštevku na leto ne sme presegati 6000 evrov.
STA
