Za še bolj korenito debirokratizacijo države

LJUBLJANA > V Gospodarski krog so se povezale Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje Manager, SBC - Klub slovenskih podjetnikov in Amcham Slovenija. “Zdi se nam, da se včasih več ukvarjamo sami s sabo, namesto z razvojem,” pravi predsednica Združenja Manager Medeja Lončar, prepričana, da epidemija Slovenijo zapira v vrtinec preveč kratkoročnega načrtovanja.

Člani kroga so prepričani, da je predlog uvedbe socialne oz. razvojne kapice pri 6000 evrih bruto plače korak v pravo smer. A so hkrati pozvali, da se ta prag zniža, pri čemer izpostavljajo 2,5-kratnik povprečne plače v naslednjih treh letih, kar znaša okoli 4600 evrov bruto.

Socialna kapica pomeni, da od določenega zneska navzgor zavezanec plačuje enak nominalni znesek dajatev na plačo in to ne glede na njeno višino. Zdaj vsak zaposleni plačuje enak odstotek svoje plače.

K uvedbi razvojne kapice mora država pristopiti bolj ambiciozno, pravi predsednik Amchama Blaž Brodnjak. “Če želim pripeljati kolega iz Makedonije, ki ga imam na razpolago, me tukaj stane dvakrat ali trikrat več. Zato bo ostal tam, tega delovnega mesta v Sloveniji ne bo. Ni vprašanje, ali razvojno kapico potrebujemo ali ne, vprašanje je le, kdaj in s kakšno ravnijo ambicioznosti,” je dejal Brodnjak.

Predsednik SBC Jure Knez je prepričan, da je v tem trenutku na voljo dovolj denarja za korak naprej, pri čemer izpostavlja nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. “Programu manjka poglobljena vsebina, manjka vizija, manjka pogum, da bi naredili nujne spremembe. V gospodarstvu že danes potrebujemo odločne, hitre korake, da ostanemo konkurenčni.”

Predsednik GZS Boštjan Gorjup pa si želi hitrejšega umeščanja objektov v prostor, smiselno bi bilo tudi povečati olajšave za investicije na 100 odstotkov ter zlasti poenostaviti poslovanje za mala in srednja podjetja, je prepričan. Nenazadnje pa bi morala država usmeriti razpoložljiva sredstva za pospešeno digitalizacijo javne uprave in zasebnega sektorja.