Za vrnitev v normalno delovanje schengna

Slovenija
, posodobljeno:

Salzburški forum, ki se je sestal v Portorožu, je pozval, da se morajo države čimprej vrniti k normalnemu delovanju schengenskega prostora - brez nadzora na notranjih mejah. “To je pomembno sporočilo,” je ocenil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar
Minister za notranje zadeve Boštjan PoklukarSTA

PORTOROŽ > Slovenija ima problem z Avstrijo, ki vztraja pri nadzoru na meji. “To je nesorazmeren in nepotreben ukrep, ki povzroča zastoje v prometu in gospodarsko škodo. To ni samo stališče Slovenije, ampak kar nekaj držav in želimo si, da se na ravni EU odpravi nadzore na notranjim mejah,” je dejal Boštjan Poklukar in dodal: “Ilegalni prehodi so posledica tihotapljenja, tako posameznikov kot tihotapskih družb. Policija uspešno preprečuje tihotapljenje, procesira tihotapce ter jih privede pred preiskovalnega sodnika in potem na sodišče.”

Poklukar ponavlja, da Slovenija schengensko mejo s Hrvaško uspešno varuje. Na vprašanje, ali bodo v Belo krajino poslali več policistov, pa je odgovoril: “V Beli krajini si v prihodnosti želimo povečati začasne tehnične ovire.” Glede mešanih slovensko-italijanskih policijskih patrulj na meji z Italijo, ki sicer niso bile na dnevnem redu foruma, pa je Poklukar novinarjem povedal, da je to še na ravni pobude.

Forum od leta 2000

Salzburški forum je bil ustanovljen leta 2000 na podlagi avstrijske pobude, njegove članice pa so Avstrija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Države sodelujejo na področju policije, nezakonitih migracij, zaščite prič, boja proti drogam, sobivanja v večkulturnih skupnostih in na drugih področjih notranje varnosti. S 1. januarjem je predsedovanje tej pobudi prevzela Slovenija.

Migracije in notranja varnost so bile glavne teme srečanja Salzburškega foruma v Portorožu. Poklukar je povedal, da so udeleženci potrdili potrebo po razvoju kriznega mehanizma upravljanja z migracijami, ki bi moral temeljiti na začasnosti in prostovoljnosti ter bi predstavljal dopolnilni akt reformi skupnega evropskega azilnega sistema. “Slovenija je za rešitev zastoja na tem področju že pred časom predlagala uporabo direktive o začasni zaščiti, ko se ena ali več držav članic znajde pod nesorazmernim pritiskom,” je spomnil minister.

Predstavniki so razpravljali še o notranji varnosti. Strinjali so se, da bo tudi v prihodnje v ospredju boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in računalniški kriminaliteti. “Te se vse bolj prepletajo, zato je nujno širše sodelovanje držav. Na ravni EU je bilo sprejetih že več ukrepov, nujno pa jih je prenesti tudi v prakso,” je poudaril. Stališča foruma bodo predstavili na svetu ministrov EU za notranje zadeve.