Za zaprtimi vrati o prihodnosti Slovenije

Slovenija
, posodobljeno:

Včeraj je skupina kakih 150 ljudi v klubu Cankarjevega doma razpravljala o prihodnosti Slovenije. Čeprav naj bi šlo le za poskus angažiranja civilne družbe, je bil vstop medijem strogo prepovedan. Za dogodkom stoji nekdanji prvi mož NLB Marko Voljč, ki pravi, da nima političnih ambicij. To, čemur smo bili priča včeraj, je bil poskus ustanavljanja miselnega središča “think tank”.

Žiga Vavpotič (z leve), Marko Voljč in Lenart Škof so včerajšnjo zaprto razpravo opisali kot poskus angažiranja širšega kroga civilne družbe.
Žiga Vavpotič (z leve), Marko Voljč in Lenart Škof so včerajšnjo zaprto razpravo opisali kot poskus angažiranja širšega kroga civilne družbe. STA

LJUBLJANA > Organizatorji, na vabilo sta se poleg Marka Voljča podpisala še Lenart Škof z Akademije za demokracijo in Žiga Vavpotič in Zavoda Ypsilon, naj bi vabila poslala na naslove 600 izbrancev. Na zaprto srečanje je prišlo kakih 150 tistih, ki so si za dogodek kupili vstopnico.

Na dogodek je bil vabljen širok krog ljudi, je trditve o elitizmu zavrnil Vavpotič. V želji, da bi razprava potekala drugače, kot smo vajeni sicer, so udeležence vnaprej obvestili o starem debatnem pravilu Chatham House. “Vsi udeleženci lahko govorijo o vsem, kar se dogaja, ne smejo pa omenjati vira,” je pojasnil Vavpotič.

Še bolj kot v Sloveniji slabo poznana debatna načela pa je novinarje zanimala prihodnost miselnega središča, tako imenovanega “think tanka” oziroma “act tanka”, ki ga je trojica snovala včeraj. Diši po novi politični stranki? “Pri mojih letih so verjetno kakšne druge stvari, ki so bolj atraktivne kot politika,” o tem, da nima političnih ambicij, pravi nekdanji prvi mož NLB Voljč. Hoče pa biti družbeno vključen in včerajšnji dogodek opisuje kot poskus angažiranja širokega kroga civilne družbe.

Udeleženci naj bi se včeraj dogovorili tudi o tem, kako bodo nadaljevali svoje delo. Mnogi vabljeni na dogodek so se sicer v svojih izjavah za medije pred začetkom srečanja skušali ograditi od politike. Prišli so iz radovednosti in zgolj v pričakovanju zanimive razprave.

“Nisem strankarsko opredeljena. Grem samo povedat nekaj podatkov iz našega vsakdana in to je vse,” je ob prihodu pojasnjevala ena od vabljenih govornic Anita Ogulin, humanitarka, v javnosti poznana zaradi projekta Botrstvo. Tudi nekdanji evropski komisar Janez Potočnik in nekdanji minister Žiga Turk sta zatrjevala, da sta le povabljena govorca in da o namenih in ciljih organizatorjev ne vesta ničesar. “Na takšnih modrovanjih sem vedno rad; tudi v tujini jih je veliko. Nič ne vem, da se ustanavlja think tank. Nič ne vem, da se ustanavlja stranka,” je novinarje na hitro odpravil Turk. Filozofa Leva Krefta, ki je imel referat o vprašanju tvorbe skupnosti, je pripeljala radovednost. Levičarsko opredeljeni Kreft v srečanju ni videl potenciala za nastanek politične stranke: “V takem okviru, kot je sklicano, gotovo ne. Smo zelo različni ljudje.” Med uvodničarji so bili tudi novinarka Rosvita Pesek, ustavni sodnik Ernest Petrič in nekdanja evropska poslanka Romana Jordan.

Med znanimi obrazi, ki so se udeležili dogodka, smo opazili ustavnega sodnika Jana Zobca, oglaševalskega strokovnjaka Jureta Apiha, gospodarstvenika Francija Pliberška, novinarja Igorja E. Berganta, lobista Boža Dimnika, publicistko in aktivistko na področju človekovih pravic Alenko Puhar, ženo nekdanjega politika Milana M. Cvikla Jerco Legan Cvikl, pa tudi primorskega poslanca SD Matjaža Nemca ter nekdanjega predsednika SLS in sedanjega evropskega poslanca Franca Bogoviča. “Ko sem videl seznam tistih, ki so bili v najavi dogodka omenjeni, nisem ocenil, da je to začetek nove stranke,” je je svojo udeležbo utemeljil Bogovič.

JANA KREBELJ