Za zdaj še ni jasno, kaj bo s truplom Slovenca, ubitega v Siriji
Ministrstvo za zunanje zadeve je priskočilo na pomoč družini v Siriji ubitega Slovenca Martina Grudna. Ali bodo posmrtne ostanke Ljubljančana, ki se je na strani kurdske milice YPG boril proti Islamski državi, prepeljali v Slovenijo ali jih pokopali v Siriji, še ni jasno. Ministrstvo za zdaj zbira informacije o okoliščinah smrti in možnostih za prevoz ali pokop v tujini.
LJUBLJANA > Kot v vsakem primeru smrti v tujini je ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) svojcem na razpolago za pomoč. S pretresenimi sorodniki Martina Grudna so se pogovarjali včeraj, je povedal vodja konzularne službe na ministrstvu Andrej Šter. Gre za specifični primer smrti v državi, ki je v takšnem stanju, da je težko napovedati, kaj je sploh možno narediti glede prevoza ali pokopa trupla.
Prevoz ali pokop v tujini?
Odločitev o prevozu posmrtnih ostankov v domovino ali pokopu v tujini je v rokah družine. “Možnosti so še odprte,” je včeraj pojasnil Šter, “je pa pri tem treba upoštevati razmere. Ne gre za mirno okolje, ampak za situacijo, kjer resno in dejansko potekajo tudi vojaški spopadi.” Zaenkrat je podatkov o tem, kakšne so razmere na terenu, malo.
Novico o Grudnovi smrti je v javnosti sporočila kurdska milica YPG, na strani katere se je Ljubljančan boril proti Islamski državi. Padel je 27. julija v boju za mesto Manbidž. “Kurdi so kooperativni. Kontaktirali so družino, še preden so podatki prišli v javnost, in zaenkrat pričakujemo, da nam bodo lahko nudili koristne informacije pri zagotavljanju pomoči,” je dejal Šter.
Družina umrlega Martina Grudna zaradi globoke žalosti za zdaj ne želi govoriti v javnosti, je pojasnil Andrej Šter. Možnosti, da bi v bodoče morda razkrila Grudnov motiv za vojskovanje na strani kurdske milice, pa naj ne bi izključevala. Obramboslovec in analitik Klemen Grošelj je za STA povedal, da se za odhod v tuje vojske največkrat odločajo ljudje, ki si želijo avanture oziroma dinamike v življenju, ali pa so to ljudje, ki so prepričani, da se borijo za pravo stvar. Največkrat gre za kombinacijo obojega. Obstaja tudi skupina posameznikov, ki na tuja bojišča odhaja zaradi denarja. Bojevanje Martina Grudna na strani kurdske milice po Grošljevi oceni ne bi smelo biti problematično, saj naj bi se Gruden boril na pravi strani. Kurdi nimajo uničujočega sporočila, kot ga ima Islamska država.
YPG zaveznica Zahoda
YPG (Ljudske zaščitne enote) je sicer del sirskih demokratskih sil in predstavlja najpomembnejšo vojno silo na kurdskem severu Sirije. Po poročanju medijev naj bi se Gruden YPG-ju pridružil na začetku leta, pred tem pa se je dlje časa mudil v iraškem Kurdistanu, kot član nevladne zdravstvene organizacije.
YPG je zaveznica ZDA in Zahoda v boju proti Islamski državi. V tem boju velja za učinkovito vojaško skupino, ki iz rok islamskih skrajnežev rešuje civiliste, ne glede na njihovo versko ali rasno pripadnost.
YPG v svoje vrste očitno privablja tudi tuje borce. Hkrati z Grudnom je v boju za zavzetje Manbidža padel tudi britanski borec Dean Carl Evans. Grudnov primer je potrdil, da se na Sirskih tleh borijo tudi Slovenci. Kot je v torek za Odmeve povedal ameriški novinar Mutlu Civiroglu, ki pozna kurdske vojaške skupine, se v vrstah YPG bori še nekaj Slovencev.
JANA KREBELJ