ZaAB: Obsojeni poslanci ne smejo biti nadzorniki organov pregona

Slovenija
, posodobljeno:

Poslanci ZaAB so v DZ vložili predlog novele zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Določiti želijo, da poslanec, ki je obsojen ali zoper njega potekajo kazenski postopki, ne more opravljati nadzora nad organi pregona, ki zoper njega vodijo te postopke. Predlagajo tudi posamično glasovanje o kandidatih za člane komisije.

Poslanci ZaAB želijo doseči, da poslanec, ki je obsojen ali zoper njega potekajo kazenski postopki, ne more opravljati nadzora nad organi pregona, ki zoper njega vodijo te postopke
Poslanci ZaAB želijo doseči, da poslanec, ki je obsojen ali zoper njega potekajo kazenski postopki, ne more opravljati nadzora nad organi pregona, ki zoper njega vodijo te postopkeSTA

LJUBLJANA > Kot so sporočili iz poslanske skupine ZaAB, so predlog novele v parlamentarni postopek vložili danes, in sicer zaradi nedavnih zapletov v zvezi z ustanovitvijo komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb.

DZ je namreč minuli teden zavrnil sklep o ustanovitvi omenjene komisije. Za večino poslancev je bilo sporno v njej predvideno članstvo poslanca in predsednika SDS Janeza Janše, ki trenutno prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria. DZ je o predlogu sklepa, s katerim bi imenovali predsednika, podpredsednika in člane komisije, odločal kljub poprejšnji odločitvi, da ustanovitev komisije preložijo.

Vodje poslanskih skupin, podpredsednika DZ ter predstavnika narodnih skupnosti pa so na današnjem posvetu pri predsedniku DZ Milanu Brglezu sklenili, da bodo slednjemu posamezne poslanske skupine znova poslale seznam tistih poslancev, ki jih predlagajo v to komisijo. DZ bo o tem glasoval na prihodnji, verjetno izredni seji, je danes dejal Brglez.

Po mnenju poslancev ZaAB je komisijo treba ustanoviti čim prej, saj da predstavlja pomembno obliko civilnega nadzora nad zelo občutljivim področjem delovanja teh služb, njeno delovanje ali celo ustanovitev pa da ne sme biti "talec drugih notranjepolitičnih tem".

Tako bi z novelo zakona, ki jo v ZaAB predlagajo za sprejem po skrajšanem postopku, poslanec, ki je obsojen ali zoper njega potekajo kazenski postopki, ne more opravljati nadzora nad organi pregona, ki zoper njega vodijo navedene postopke. Kot pojasnjujejo, namreč komisija lahko od policije kadarkoli zahteva tudi podatke o nadzorovanih ukrepih, ki še niso zaključeni. "Zdi se nam neprimerno, nemoralno in neetično, da bi bil lahko član komisije poslanec, ki je sam deležen takšnih ukrepov," poudarjajo v najmanjši parlamentarni stranki. S predlogom novele zakona pa bi uvedli tudi posamično glasovanje o vsakem kandidatu za člana komisije, obvezno obravnavo celovitega poročila o delu komisije pred zaključkom mandata, pa tudi "nekoliko več urejenosti" v načinu izvedbe, zlasti pa priprave na izvajanje izrednega parlamentarnega nadzora nad delom teh služb.

ZaAB je v DZ že v ponedeljek vložila tudi predlog novele zakona o vladi, ki predvideva, da funkcijo premiera, ministra ali državnega sekretarja ne more opravljati posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora. Napovedali pa so tudi vložitev predloga za sprejem avtentične razlage devetega člena zakona o poslancih, ki opredeljuje okoliščine, kdaj poslancu preneha mandat. Mandatno-volilna komisija je namreč tudi pred nalogo, da odloči, ali bo Janša lahko ostal poslanec ali ne.

STA