Začasno ali občasno delo v kmetijstvu

LJUBLJANA > Novela na področju prehranske verige bolj jasno določa, kaj so nedovoljene prakse, na novo je opredeljena pravna domneva znatne tržne moči, ki izhaja iz velikosti podjetja na nabavni strani. Vpeljuje začasno ali občasno delo v kmetijstvu. Gre za odmik od podjemnih pogodb, s pogodbami civilnega prava se uvaja nova oblika dela, od katerega pa se plačujejo prispevki. Predlog določa najdaljšo dolžino trajanja začasnega dela (120 dni za delodajalca in 90 dni za delavca), za nekatere oblike začasnega dela je predvidena tudi 25-odstotna posebna obdavčitev.

Vprašanje začasnega ali občasnega dela je tudi najbolj razgrelo razpravo. Najbolj kritični so bili v Levici, kjer so z dopolnilom predlagali, da se ta ureditev iz zakona črta, a se ni izšlo. Že pred dnevi so se oglasili tudi sindikati. V ZSSS so opozorili, da v noveli predvidena možnost uvajanja opravljanje začasnega in občasnega dela uvaja prekarne oblike opravljanja dela.

90

dni lahko traja začasno delo za delavca.

Hkrati so prepričani, da nove rešitve prispevajo k socialnemu dumpingu na trgu dela na področju kmetijstva. Delavci, ki bodo delo opravljali na podlagi določb iz novele, bodo precej cenejši od tistih, ki delo opravljajo na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi.

Bojazni, da se s predlaganimi rešitvami obeta prekarizacija na področju kmetijstva, je državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša zavrnila. Izpostavila je, da se možnost začasnega ali občasnega dela uvaja le za sezonska dela v sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu in zelenjadarstvu ter da bodo delavci po novi ureditvi imeli več pravic kot doslej, hkrati pa proizvajalcem ne bodo postavili novih težav.