Zahteva po globalni pravičnosti

LJUBLJANA > Če se je še pred slabim desetletjem na ulice mest, ki so gostila pomembnejša politično-gospodarska srečanja, kot je na primer vrh G8 leta 2001 in 2009 v Genovi ali na ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije leta 1999 v Seattlu, zgrinjala predvsem jezna mladina, ki je protestirala proti svetovni ureditvi, zdaj protestirajo povsem običajni državljani, ki so kljub poštenemu delu potisnjeni na rob preživetja, opozarja dr. Igor Pribac.

Svetovna civilna družba

Druga pomembna sprememba je po njegovem v tem, da se protestniki ne zbirajo več v enem mestu, ampak nastaja svetovna mreža protestnih prizorišč. “Protestniki vsak v svojem mestu protestirajo proti globalni svetovno-politično-finančni ureditvi. Na ta način najmočneje v sedanji zgodovini oživljajo to, kar teoretiki že dolgo časa govorijo - da je nastala svetovna civilna družba, ki ni omejena zgolj na posamezno državo, ampak zahteva ukrepe na ravni svetovne politike. V resnici je to zametek zahteve po vzpostavitvi globalne pravičnosti, za katero bodo odgovorne globalne politične strukture, ki pa jih v tem trenutku še nimamo. To je živ proces, in nihče ne ve, kam bo peljal,” pravi dr. Pribac.

Preskok v kolektivni zavesti sveta

Svojo podporo globalnim protestom, ki so napovedani 15. oktobra, bo dr. Pribac jutri (v sredo) predstavil tudi študentom ljubljanske Filozofske fakultete. Predaval bo v angleščini, saj bo posnetek predvajan kot streaming (pretočna vsebina) na spletu, kjer so že sedaj objavljeni posnetki z različnih prizorišč, ki so se povezala v mrežo. “Treba je poudariti, da ima Ljubljana poseben status, saj je bila med prvimi mesti, ki so se povezala v to osnovno mrežo,” pojasnjuje dr. Pribac. “Mreža se iz dneva v dan veča in mislim, da tudi če številke ne bodo tako impresionantne, če torej v soboto na ulicah ne bo ne vem koliko ljudi, gre vendarle za velik dogodek”

Prepričan je, da se bo dogajanje razširilo in da bo sobotnemu globalnemu protestu sledil še večji dogodek. “Gre namreč za preskok v kolektivni zavesti sveta. Ljudje dežel razvitega sveta so se prek svetovnega spleta povezali in sporočajo, da so globoko nezadovoljni, da zahtevajo korenito reformo politike oziroma ekonomije. Mislim, da bo to gibanje vplivalo na vse bodoče volitve, tudi na slovenske,” ocenjuje dr. Pribac.

Za prostore svobode

Dr. Pribac je tudi sopodpisnik pobude Za prostore svobode, ki ta četrtek ob 16. uri v središču Ljubljane pripravlja shod v podporo odprti, neizključujoči družbi. “Nastanek te iniciative so spodbudile provokacije v javni razpravi o družinskem zakoniku. Zdi se nam, da je Slovenija zatohel prostor, kjer se posameznikom, zlasti, če so nekonformistični in če odstopajo od pričakovanj povprečnosti, ne dopušča, da svojo drugačnost izživijo, pa čeprav ta drugačnost v ničemer ne ogroža večinske tradicionalne identitete,” pravi dr. Pribac, ki si ne želi, da bi sporočilo četrtkovega zborovanja na Kongresnem trgu pokvarili družbeni vandali.

PETRA VIDRIH