“Zahtevamo, da vlada resno vzame plačne krivice, ki ostajajo v visokem šolstvu”

Slovenija
, posodobljeno:

Visokošolski sindikat danes nadaljuje celodnevno stavko, ki jo je začel marca lani. Na osrednjem shodu na ljubljanski filozofski fakulteti so poudarili potrebo po odpravi plačnih nesorazmerij v visokem šolstvu, pa tudi na škodljivost rešitev, predvidenih v novi visokošolski zakonodaji. V Kopru so stavkali tudi nekateri profesorji iz Univerze na Primorskem.

V Kopru so stavkali tudi nekateri profesorji iz Univerze na 
Primorskem.
V Kopru so stavkali tudi nekateri profesorji iz Univerze na Primorskem.Tomaž Primožic/FPA

LJUBLJANA, KOPER > “Vlada dejansko nima posluha, ne razume oziroma noče razumeti, da so pogoji za delo na univerzah postali prav mizerni. Ko govorimo o univerzi, govorimo o številnih ljudeh, ki na univerzi delajo, ne zgolj o predavateljih in predavateljicah, ampak tudi o naših sodelavcih, ki dobivajo mizerno plačilo za svoje delo,” je na Titovem trgu v Kopru poudarila dr. Sandra Bašič Hrvatin, predsednica visokošolskega sindikata Univerze na Primorskem.

Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič je povedal, da je protestni shod del stavke v visokem šolstvu, danes so prekinili delo na vseh treh javnih univerzah in se zbrali tudi na stavkovnih shodih, tudi na posameznih fakultetah in akademijah.

Nadaljevanje stavke bo že 13. in 14. junija. Podporo visokošolskemu sindikatu in stavkajočim v visokem šolstvu so izrazile tudi Obalne sindikalne organizacije - KS 90.

Že lani so zahtevali ustrezno vrednotenje dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Stavkovna pogajanja od lanske jeseni po navedbah Kovačiča niso prinesla rešitev, ker vlada po njegovem zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve.

Če bi vlada spoštovala zakon o stavki, bi se že morali pogajati, pa ni bilo doslej nobenega vsebinskega odziva. "Govorili so, da je treba počakati na predlog odprave nesorazmerij, ki smo ga prejeli v ponedeljek," je spomnil in dodal, da predlog ni ustrezen.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič obžaluje današnjo stavko visokošolskega sindikata, ki poteka na vseh treh javnih univerzah. V izjavi za STA je znova izpostavil, da se na ministrstvu z visokošolskim sindikatom intenzivno pogajajo in da računa na konstruktivni pristop sindikata pri pogajanjih o plačnih nesorazmerjih. Papič je ob robu konference slovenskega združenja elektroenergetikov Cigre - Cired dejal, da se na ministrstvu z visokošolskim sindikatom intenzivno pogajajo in da so razrešili praktično vse zadeve, ki niso vezane na odpravo plačnih nesorazmerij. "Včeraj so potekala pogajanja na krovni ravni, predstavljena so bila vladna izhodišča. Zdaj so postavljeni pogoji, da se premaknejo stvari tudi na tem področju in resnično upam na konstruktivni pristop visokošolskega sindikata," je še dodal.

“Vlada je ponudila nekaj, kar povečuje plačni razpon med visokošolskimi učitelji in drugimi sodelavci”

"Zahtevamo, da vlada resno vzame plačne krivice, ki ostajajo v visokem šolstvu in da neha podcenjevati naše delo, predvsem gre za vstopna akademska delovna mesta in delovna mesta skupine J," je dejal Kovačič. To, kar jim je vlada poslala kot predlog odprave plačnih nesorazmerij v celotnem javnem sektorju, je po njegovem mnenju nesramno in žaljivo.

"Vlada je ponudila nekaj, kar povečuje plačni razpon med visokošolskimi učitelji in drugimi sodelavci, čeprav bi to morala zmanjšati, skupini J, ki jo predstavlja podporno osebje, pa ne ponuja tako rekoč ničesar," je pojasnil. Po vsem tem sklepa, da verjetno tudi resorno ministrstvo nima mandata za kakršenkoli vsebinski dogovor.

V nadaljevanju so različni govorci predstavili posamezne tematike, na katere se navezujejo stavkovne zahteve. Tako je med drugim glavni tajnik sindikata Marko Marinčič opozoril na novelo zakona o visokem šolstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki pripravlja tudi nov visokošolski zakon. Iz obojega sledi, da bi se lahko univerze spremenile v korporacije in da fakultet ne bi več vodili izvoljeni dekani, temveč tudi nastavljeni direktorji, je dejal. To je za akademsko skupnost po njegovih besedah popolnoma nesprejemljivo, saj posega v volilno pravico in vodi v rušenje doseženih standardov akademske demokracije.

“Zahtevamo, da vlada resno vzame plačne krivice, ki ostajajo v visokem šolstvu”
Tomaž Primožic/FPA
“Zahtevamo, da vlada resno vzame plačne krivice, ki ostajajo v visokem šolstvu”
Tomaž Primožic/FPA