Zahteven letnik za vinarje in oljkarje

PRIMORSKA > V Brdih in na Vipavskem je trgatev približno na polovici, v Istri je pod streho že več kot pol pridelka, na Krasu so pobrali zgodnje sorte, na vrsto prihajata malvazija in vitovska, refošk pa še zori. “Lepo vreme je vlilo nekoliko več optimizma. Sladkorne stopnje se še dvigujejo, kislinske pa padajo,” je včeraj povedala specialistka za vinogradništvo pri KGZ Nova Gorica Mojca Mavrič Štrukelj, ki podrobneje spremlja vinorodna okoliša Brda in Vipavska dolina. Pravi, da so razmere v vinogradih zelo različne, da tam, kjer ni bilo pozebe ali toče in so vinogradniki kakovostno opravili zelena dela in zaščitili vinograde, ni večjih težav z boleznimi in posledično z gnitjem grozdja. “Nekaj izpada v letošnjem letniku je bilo, a se je tudi gnitje ustavilo,” je še povedala Mojca Mavrič Štrukelj.

Refošk za teran na Krasu še zori

Njena kolegica Majda Brdnik je predvčerajšnjim zadnjič vzorčila cabernet sauvignon v Istri, včeraj pa še refošk na Krasu. Za slednjega pravi, da ima letos nekoliko višje kislinske stopnje, a še zori, v Istri ga je precej že pod streho. Napoveduje, da bodo letošnja vina bolj sveža, z izraženo aromatiko in z nižjimi alkoholnimi stopnjami.

Ker so marsikje sladkorne stopnje mošta nižje od običajnih in ker je veliko pridelovalcev zaprosilo za soglasje za obogatitev mošta, so v KGZ Nova Gorica izdali odločbo, s katero dovoljujejo vsem vinarjem na Primorskem obogatitev mošta s sladkorjem. Obogatitev ni dovoljena za vrhunsko vino, vinarji pa smejo z njo doseči do 2 % vol. več alkohola v vinu. Za količine, večje od 10.000 litrov, je potrebna posebna odločba. Za sicer izreden ukrep so se odločili zaradi vremenskih razmer in veliko bolezni. Enak ukrep, ki ga dovoljuje EU, so ob letošnji trgatvi uvedli v vseh evropskih sredozemskih državah.

Muha narekuje obiranje oljk

Irena Vrhovnik iz koprske svetovalne službe KGZ pa oljkarjem priporoča zgodnejše obiranje plodov, vzrok je hud napad oljčne muhe: “Čeprav po prvih meritvah v Poskusnem centru za oljkarstvo oljevitost ni ugodna, je potrebno zaradi ohranjanja kakovosti oljčnega olja plodove v napadenih oljčnikih pobrati deset do 14 dni prej kot običajno.” To pomeni, pravi, da se bo obiranje začelo že prve dni oktobra. Napadenih je veliko oljčnikov, prizanešeno je bilo le nekaj legam, manj črvivih plodov pa je tudi tam, kjer so se oljkarji organizirano in vestno branili pred letom muhe. Vrhovnikova pojasnjuje, da je tudi iz črvivih plodov mogoče pridelati ekstra deviško oljčno olje, a je treba zato oljke pobrati prej, ključen pa je čas od pobiranja do predelave.

Čim prej v oljarno!

Na torkovem sestanku oljarjev so jo ti seznanili, da so zaradi novih investicij letos kapacitete v oljarnah spet nekoliko večje in da so pripravljeni na zgodnje obiranje. Vrhovnikova oljkarje poziva, naj se organizirajo tako, da bodo oljke še isti dan v torkli, za kar je potreben tudi dogovor z oljarjem. Predlaga, naj delo načrtujejo tudi med tednom, ker bo ob vikendih v oljarnah velika gneča. Tistim, ki so običajno pobirali nekaj dni in šele potem pridelek peljali v torklo, pa priporoča, naj spremenijo navade.

“Muha je letos začela leteti zelo zgodaj. Plodovi, ki niso preživeli napada v juliju, so na tleh, tiste, ki jih je napadla druga generacija, pa je z zgodnjim obiranjem mogoče predelati v kakovostno oljčno olje,” še sporoča Vrhovnikova. Vabi tudi na predavanje Obiranje oljk in zagotavljanje kakovosti oljčnega olja, ki bo 7. oktobra ob 18. uri v dvorani zadružnega doma v Pobegih.

SAŠO DRAVINEC