Zakaj poginjajo želve?
Po poročanju tržaškega dnevnika Il Piccolo je morje v bližini Gradeža v zadnjih dneh naplavilo 35 poginulih želv vrste glavata kareta (caretta caretta). Italijanski morski biologi vzroka za množičen pogin želv še ne poznajo. Večjega onesnaženja Jadranskega morja nihče ne omenja, zato je ena od možnosti za pogin zastrupitev s hrano.
ISTRA, GRADEŽ> Prave razloge pa bodo odkrili šele izsledki histoloških, toksikoloških in drugih analiz poginulih plazilcev. Kot pojasnjuje doc. dr. Bojan Lazar, pri Univerzi na Primorskem vodja projekta NETCET (Mreža za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu), so vzorce, potrebne za analize, že odvzeli. Na rezultate pa bo treba počakati še nekaj časa. O možnih vzrokih bodo spregovorili na jutrišnjem srečanju morskih biologov, veterinarjev in članov mreže NETCET v Benetkah.
Da je želve naplavilo na severno italijansko obalo, se zdi Lazarju logično, če upošteva smeri Jadranskih morskih tokov in dejstvo, da ob severni italijanski obali prevladujejo peščena obrežja. Skupinski samomor živali izključuje, ker so želve - za razliko od sesalcev - samotarske. Dopušča, da je poginu botrovalo več dejavnikov.
Sam še ne želi iskati krivca, ker meni, da bi bilo to nestrokovno. Glavate karete se prehranjujejo z manjšimi raki, polži, školjkami, vetrnicami in morskimi ježki, ki jih najdemo na morskem dnu. “Ker rade plavajo v globokem morju, so lahko poginile daleč stran od Gradeža, čeprav z juga Italije, iz Slovenije, Hrvaške, Albanije in drugih držav ob Jadranskem morju o večjem številu poginulih želv ne poročajo.” Kljub temu domneva, da je do pogina prišlo v Jadranskem morju. “Severni Jadran je eden od dveh najpomembnejših prehranjevalnih habitatov glavate karete v Sredozemlju. Drugi je Gabeški zaliv v Tuniziji (ob vzhodni obali, op. a.).”
Partner projekta NETCET - Mreže za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu je Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem. V višini 2,7 milijona evrov ga sofinancira Jadranski čezmejni program IPA, v katerem sodeluje 13 partnerskih institucij iz Italije, Hrvaške, Črne gore, Albanije in Slovenije. V okviru regionalnega sodelovanja želijo skupaj razviti strategijo za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranskem morju.
Strokovnjaki menijo, da v severnem Jadranu živi več deset tisoč glavatih karet. Natančnejše podatke bodo dobili, ko bodo v okviru projekta NETCET preučili posnetke iz zraka, ki so jih naredili v ta namen. Že zdaj pa lahko povedo, da je želv na tem območju več, kot so pričakovali. Pri tako obsežni populaciji se lahko zgodijo tudi opaznejši pogini. Nekaj tisoč želv vsako leto zajamejo ribiči, za nekaj sto jih je to usodno.
Želve, hladnokrvne živali, lahko poginejo tudi ob izrazitem padcu temperature morja. V srednjem in južnem Jadranu se je že zgodilo, da se niso uspele prilagoditi naglemu padcu temperature. Potem ko so hibernirale, podobno kot medvedi in ježi, se niso mogle več zbuditi. Toda takega temperaturnega padca vsaj do včeraj ni bilo, je jasen Lazar. MIRJANA CERIN