Zakon o izbrisanih naj bi sprejeli do oktobra

LJUBLJANA > DZ naj bi zakon obravnaval in sprejel do oktobra.

Da na zakon ne bodo podali pripomb, je nekaj dni pred iztekom roka za podajo pripomb napovedal že Anton Debevec iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev. Prav tako je podobno ravnanje napovedal za druge iniciative, ki predstavljajo izbrisane. “Dogovora z ministrstvom za notranje zadeve namreč tako ali tako nismo dosegli, smatramo tudi, da bi naše pripombe zavrnili,” je pojasnil.

Kot je v torek povedal minister za notranje zadeve Gregor Virant, pri zakonu ni sprememb. Osnutek zakona tako še vedno predvideva, da bodo izbrisani lahko dobili 40 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa, če se s tem ne bodo strinjali, pa bodo lahko tožili državo, vendar bodo na koncu lahko dobili največ 2,5 krat višjo odškodnino, kot bi jim pripadla s predvidenim pavšalom.

Predstavniki izbrisanih se ne strinjajo

Na drugi strani so predstavniki izbrisanih že večkrat povedali, da se s takšno ureditvijo odškodninske sheme ne strinjajo - nazadnje na sestanku pri ministru Virantu 5. julija, ki so ga le po nekaj minutah zapustili - in da bodo pravico še naprej iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice, na katerega so že vložili tudi nove tožbe.

Po dosedanjih predvidevanjih ministra Viranta bi lahko DZ prvo obravnavo zakona opravil septembra, drugo pa oktobra, ko naj bi bil zakon tudi sprejet. Do odškodnin bi lahko bilo po ocenah ministra upravičenih nekaj več kot 10.000 izbrisanih, država pa bi lahko zanje odštela približno 75 milijonov evrov. Pri tem bi, tako je po sestanku z izbrisanimi 5. julija povedal Virant, odškodnine izplačala v petih tranšah, “kar pomeni 15 milijonov evrov na leto v državnem proračunu”.

24. julija se izteče rok

V sredo, 24. julija, se sicer izteče triletni rok, v katerem je bilo mogoče še vložiti prošnjo za ureditev statusa in ga je določila leta 2010 v DZ sprejeta novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS. Nekatere iniciative in organizacije so predvsem v državah nekdanje SFRJ upravičence v zadnjem času pozivale, da se rok za vložitev prošnje izteka, vendar po mnenju nekaterih predstavnikov izbrisanih večjega navala prošenj v zadnjih dneh pred iztekom roka ni pričakovati.

Upravičenec do povračila škode po zakonu, ki ga predlaga notranje ministrstvo, je sicer izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ki ima urejeno dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo. Z ureditvijo statusa je namreč izbrisani pokazal interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji, navaja predlagatelj zakona v obrazložitvi.

STA