Zakon o odškodninah za izbrisane verjetno v nadaljnjo obravnavo

LJUBLJANA > Glasove so napovedali v vseh koalicijskih strankah in opozicijski SLS, v tej fazi mu ne bodo nasprotovali niti v SDS in NSi.

Za 20 let izbrisa največ 9600 evrov, v tožbi proti državi največ 24.000 evrov

Minister za notranje zadeve Gregor Virant je v imenu vlade kot predlagateljice zakona poudaril, da se problem izbrisanih vleče že 20 let, zato je čas, da zgodbo zapremo na dostojen način.

Odškodnina bo po njegovih besedah pripadla nekaj več kot 10.000 izbrisanim: vsem, ki so si na katerikoli pravni podlagi pridobili status, status pa je lahko pridobil vsakdo, ki je izkazal vsaj minimalen interes za prebivanje v Sloveniji. Pavšal v višini 40 evrov za mesec izbrisa je primerljiv s tistim, ki ga dobivajo begunci in delovni deportiranci, je pojasnil.

Za 20 let izbrisa bo tako upravičenec dobil največ 9600 evrov, v tožbi proti državi, ki mu bo prav tako omogočena, pa največ 24.000 evrov. Odškodnina se bo plačala v petih obrokih med letoma 2014 in 2018, je še dejal minister.

Stranke načeloma podpirajo predlog, ki pa ga je treba dodelati

Maja Dimitrovski je v imenu PS dejala, da ni dvoma, da je bil izbris diskriminatoren in nezakonit. Zato je reševanje problematike izbrisa nujen korak k popravi krivic, je poudarila. Predlog bodo v sedanji fazi podprli, a v PS pričakujejo, da bo besedilo do konca obravnave zagotovilo kar se da optimalen popravek krivic.

V SD se zavedajo, da je sprejetje zakona nujno, zato mu v tej fazi ne bodo nasprotovali, a vendarle je tudi po besedah poslanke SD Majde Potrata v nadaljevanju postopka marsikaj mogoče izboljšati. Spomnila je na neusklajena vprašanja s civilno družbo glede kroga upravičencev, višine denarne odškodnine in omejevanja odškodnine v sodnem postopku. V SD menijo, da zakon ureja le odškodninsko shemo, ne pa tudi statusnih vprašanj.

Poslanka DL Katarina Hočevar je poudarila, da je Slovenija pred 20 leti naredila “nepopravljivo škodo”. Virant, predsednik DL, je po njenih besedah pred zaključkom “težkega poglavja Republike Slovenije, pri tem pa je moral izhajati tudi iz materialnih možnosti države”. Opozorila je, da kompleksnost problematike žal ne omogoča rešitev, s katerimi bi bili zadovoljni vsi, se pa s predlogom branijo pravice večine.

V DeSUS po besedah njihovega poslanca Ivana Hršaka vseskozi zagovarjajo, da mora za storjene krivice nekdo odgovarjati, a se te odgovornosti ni ugotovilo, zato bomo posledice plačali vsi davkoplačevalci. Kakšna bo končna različica zakona, se še ne ve, zato se bodo v DeSUS o nadaljnji podpori zakonu odločali sproti, danes pa ga bodo podprli, je dodal.

SDS ne bo nasprotovala uresničitvi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, a tudi ne bodo pomagali iskati rešitev v prostoru, “ki ste ga sami zaprli”, pa je povedal poslanec SDS Branko Grims. “Tranzicijski levici” je očital, da so si v SDS že pred desetimi leti prizadevali za ureditev tega vprašanja pod pogojem individualne obravnave primerov, a da so bile vse rešitve arogantno zavrnjene. Pozval je, naj odškodnine plačajo tisti, “ki so toliko let lagali, da odškodnin ne bo”. V SDS se bodo glasovanja vzdržali.

Jasmina Opec je v imenu SLS opozorila, da nikoli vsi upravičenci ne bodo zadovoljni z višino zneska, tudi če bi bil desetkrat višji, v SLS pa si želijo, da bi na podlagi tega zakona našli dokončne rešitve. Ob tem aktualno vlado in tudi predstavnike izbrisanih pozivajo, naj do nadaljnje obravnave poskušajo najti skupni imenovalec rešitev.

V NSi zagovarjajo individualno reševanje te problematike, je poudaril strankin poslanec Jožef Horvat. Ne dvomijo namreč, da so bile v nekaterih primerih pri izbrisu storjene krivice, a to je treba ugotavljati od primera do primera. Sicer pa NSi v prvi obravnavi temu zakonu ne bo nasprotovala, je povedal Horvat.

STA