Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence neskladen z ustavo

LJUBLJANA> Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v roku enega leta.

Vrhovno sodišče je na ustavnem sodišču izpodbijalo prvi stavek prvega odstavka 28. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki določa, da sklep o preiskavi v podjetju, proti kateremu se vodi postopek, izda agencija.

28. člen v nadaljevanju, ki za vrhovno sodišče ni sporen, določa tudi obvezne sestavine sklepa o preiskavi (predmet in namen preiskave, datum začetka preiskave ...), način njegove vročitve podjetju in to, da zoper sklep ni neposrednega sodnega varstva.

Vrhovno sodišče meni, da je prvi stavek prvega odstavka 28. člena zakona tako v neskladju z ustavo kot konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Določbe ustave in konvencije poleg varovanja zasebnosti fizičnih oseb namreč varujejo tudi zasebnost pravnih oseb v poslovnih prostorih, ki niso splošno dostopni javnosti.

Zato naj bi jamstva, ki jih določa ustava, med njimi še posebej dovoljenost posegov le na podlagi predhodne odločbe sodišča, veljala tudi v postopkih zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki naj bi bili po svoji naravni kaznovalni postopki.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da agencija sama ne more odrediti preiskave poslovnih prostorov oziroma stanovanj “tretjih” fizičnih oseb oziroma pravnih oseb, ampak mora zanjo skladno z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence pridobiti odredbo pristojnega sodišča. Določilo je tako v neskladju z ustavo.

Ustavni sodniki si pri odločitvi glede omenjenega določila niso bili povsem enotni. Eden od ustavnih sodnikov je k odločitvi dal delno odklonilno ločeno mnenje, drugi pa pritrdilno ločeno mnenje.

Vrhovno sodišče je na ustavnem sodišču izpodbijalo ustavnost še nekaterih drugih členov zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, a je ustavno sodišče ugotovilo, da ti niso v neskladju z ustavo.

STA