Zakoni, ki jih je sprejela vlada v odhodu, so v skladu z ustavo
Ustavno sodišče je razsodilo, da pet zakonov, ki jih je državni zbor v prejšnjem sklicu sprejel potem, ko je bil že razpuščen, ni v neskladju z ustavo. Sodišče je presodilo, da državnemu zboru potem, ko ga predsednik države razpusti, ne preneha zakonodajna funkcija. Pač pa se to zgodi s konstituiranjem novega državnega zbora, je povedal predsednik sodišča Ernest Petrič.
LJUBLJANA> Gre za novelo kazenskega zakonika, novelo zakona o kazenskem postopku, zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, dopolnitve zakona o gospodarskih družbah in zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Predsednik republike Danilo Türk je akt o razpustitvi državni zbor podpisal 21. oktobra lani, poslanke in poslanci pa so že po razpustu, 2. novembra, ponovno odločali in potrdili pet omenjenih zakonov, na katere je državni svet izglasoval veto.
Državni zbor s tem po mnenju ustavnega sodišča ni prekoračil svojih ustavnih pristojnosti, je dejal Ernest Petrič v današnji ustni razglasitvi odločbe. Proti takšni odločitvi sta sicer glasovala dva ustavna sodnika.
Državni svetniki so zato na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno, ali so omenjeni zakoni v skladu z ustavo, saj jih je, kot so navedli, sprejel organ, ki je bil v času glasovanja že razpuščen in ni imel pristojnosti glasovati. Pri tem so se sklicevali na razlago izraza razpust, kot velja v tujini, kjer parlamenti po razpustu ne morejo več sestajati.
Državni zbor pa je na zahtevo odgovoril s sklicevanjem na določbo 81. člena ustave, po kateri mandat državnega zbora traja po volitvah do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.
STA