Zakonik daje družini veliko vrednost
Koordinator kampanje Za vse družine Mitja Blažič je danes na novinarski konferenci opozoril na agresivnost kampanje pri zbiranju podpisov za referendum proti družinskemu zakoniku. Ob tem je poudaril pozitiven doprinos zakonika, ki bo istospolnim dodelil socialne pravice in dal družini veliko vrednost.
LJUBLJANA> Blažič je pojasnil, da pobudniki referenduma v kampanji proti družinskemu zakoniku uporabljajo argumente, ki ne držijo. Med njimi je izpostavil dejstvo, da glede skupne posvojitve otrok istospolni partnerji v družinskem zakoniku niso omenjeni, saj jim ta dovoljuje le enostransko posvojitev bioloških otrok svojih partnerjev.
Prav tako se ne strinja z argumentom, da družinski zakonik prinaša razvrednotenje družine. Po njegovem mnenju je definicija družine bolj vključujoča kot dosedanja, saj priznava tudi enostarševske, reorganizirane in istospolne družine.
Kot je dodal, družinski zakonik tudi ne odpira vrat do umetne oploditve in nadomestnega materinstva, saj so po slovenski zakonodaji prepovedani. Prav tako pa so po njegovem absurdni argumenti o zlorabi pri dedovanju.
Zakon pa, kot izpostavlja Blažič, prinaša temeljne zakonske pravice za istospolne pare kot so zdravstveno zavarovanje po partnerju, vdovska pokojnina, sklenitev partnerske skupnosti ter ureditev statusa rejniških in enostarševskih družin.
Ima ljudstvo vedno prav?
Pravna strokovnjakinja Barbara Rajgelj je med drugim poudarila, da lahko referendum diskriminira manjšino, saj gre za zlorabo večine proti manjšini. Po njenem prepričanju je namen pobudnikov referenduma stigmatizacija manjšine in njihovo izključevanje.
Odločitev o pobudi za presojo o ustavnosti referendumskega vprašanja pričakuje sredi oktobra. Ob tem se sprašuje, ali ima ljudstvo na referendumu vedno prav. Referendum je po njenem mnenju človekova pravica, ki je omejena s človekovimi pravicami tistih, ki so v zakonodaji obravnavani kot neenaki.
Ob tem je še pojasnila, da ne bi bil nikakršen precedens, če bi ustavno sodišče zavrnilo tokratni referendum. Od leta 2006 je od štirih pobud namreč zavrnilo tri.
Na koncu je Rajgeljeva še poudarila problem informiranosti. Meni namreč, da morajo racionalne odločitve temeljiti na informiranosti ljudi.
Definicija družine je najboljša
Sociologinja Tanja Rener pa je dejala, da je definicija družine v zakoniku najboljša, ker ne diskriminira, vključuje največ vrst družin ter postavlja v središče otroka. Ob tem je dodala, da po njenem prepričanju družina ni v krizi, saj jo veliko Slovencev postavlja med vrednotami na prvo mesto ter ji tudi najbolj zaupa.
STA