Zaposlovanje v javnem sektorju je potrebno zajeziti
Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je kot zainteresirano delovno telo podprl predlog rebalansa proračuna za leto 2011 in novelo interventnega zakona. Glede slednje so člani odbora danes ugotavljali, da prihaja prepozno, da pa je nujna. Število zaposlenih v javnem sektorju se je namreč v tem mandatu povečalo za 3362 in se še povečuje.
LJUBLJANA> Novela zakona o interventnih ukrepih po navedbah predstavnikov vlade uvaja nadzorovano zaposlovanje v javnem sektorju. Tako bo moral vsak uporabnik proračuna v javnem sektorju za novo zaposlitev predhodno pridobiti soglasje organa, ki takšno zaposlitev plača. V večini primerov bodo to vlada, župani, sveti zavodov, predsednik vrhovnega sodišča in programski svet RTVS - vsak za svoje področje. Zakon tudi prepoveduje avtorske in podjemne pogodbe. Absolutne prepovedi zaposlovanja pa po besedah predstavnikov vlade ne uvaja. Prav tako ne prekinja že začetih postopkov o zaposlitvi.
3362 novih zaposlitev prineslo deset milijonov evrov novih izdatkov
Tabela, ki je priložena noveli, kaže, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od decembra 2008, ko je znašalo 155.935 zaposlenih, pa do decembra 2010, ko je znašalo 159.297, povečalo za 3362. Obseg mesečnih sredstev za plače pa se je zato povečal za skoraj deset milijonov evrov.
Novela prihaja prepozno
Predsednik odbora Vili Trofenik (poslanska skupina nepovezanih poslancev) je zato ocenil, da novela prihaja prepozno. Sam je namreč znižanje plač in zaposlovanja v javnem sektorju pričakoval že pred dvema letoma. Ukrepanje na tem področju je po njegovem mnenju nujno, saj bo kmalu prišlo do streznitve, ki bo precej boleča.
Člani odbora so zato odboru za finance predlagali, da pri pripravi dopolnil v novelo vključi tudi dopolnilo, da se plače v javnem sektorju do konca leta 2012 zmanjšajo za štiri odstotke.
Rebalans bo najbolj prizadel poslovanje občin?
Predlagani rebalans proračuna za leto 2011 sredstva službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko zmanjšuje, in sicer za 49,9 milijona evrov. Od tega bo 28,8 milijona evrov manj namenjenih porabi občin.
Po oceni opozicijskih poslancev bo rebalans prizadel predvsem poslovanje občin in njihove investicije, medtem ko v vladi menijo, da bistvenih sprememb za občine ne bo.
Predstavniki vlade so tudi zagotovili, da rebalans ne bo imel vpliva na izvajanje zakona o skladnem regionalnem razvoju ter znotraj tega na zakon o razvojni pomoči Pomurju. Prav tako so predstavniki vlade zagotovili, da rebalans ne bo vplival na tekoče poslovanje občin, ker se glavarina ne zmanjšuje.
STA