Zaprto za poslance, priprto za državljane
Na mize poslancev konec tedna prihajajo predlogi ustavnih in zakonskih sprememb, ki spreminjajo referendum, kakršnega smo bili vajeni do zdaj. Pravico predlagati referendum bi izgubili poslanci in državni svetniki, a v sindikatih se bojijo, da bodo tudi ljudstvu vrata do referenduma preveč priprta.
LJUBLJANA>Novosti, ki so na ustavni komisiji DZ že dobile široko podporo (do njih so ostali zadržani le člani iz stranke PS), bi zožile tako nabor tem, o katerih bi državljani smeli odločati na referendumu, kot nabor upravičencev, ki smejo zahtevati referendum.
Še enkrat več overjenih podpisov
Kot izhaja iz predloga sprememb, DZ ne bi mogel razpisati referenduma o zakonih, ki se nanašajo na varnost države in odpravo posledic naravnih nesreč, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic. DZ ne bi mogel razpisati referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, še piše v predlogu.
Pravico zahtevati referendum bi imelo le še 40.000 državljanov, medtem ko bi se morali 30 poslancev in državni svet temu privilegiju odpovedati.
Pravico zahtevati referendum bi imelo le še 40.000 državljanov, medtem ko bi se morali 30 poslancev in državni svet temu privilegiju odpovedati. A pot do referenduma tudi za državljane ne bo lahka. NSi je namreč predlagala še spremembo zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki število podpisov za začetek postopka zbiranja 40.000 podpisov povečuje z 2500 na 5000. Doslej je bilo treba te podpise zbrati na ulici, po novem pa bi morali biti podpisi overjeni na upravni enoti.
Predlagana novost v ustavi je tudi zavrnitveni referendum. Zakon bi bil na referendumu zavrnjen, če bi proti njemu glasovala večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da bi proti glasovala najmanj četrtina vseh volilcev.
Med poslanskimi skupinami za zdaj kaže, da imajo zadržke do navedenih ustavnih sprememb le v PS, kjer so opozarjali zlasti na preveč ohlapno prepoved referenduma o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah.
Socialne pravice so vedno povezane s financami
Veliko več imajo za zdaj proti spremembam povedati v sindikatih, kjer jih moti vsebinska prepoved referendumov o zakonih, ki se dotikajo financ države. “V to problematiko so vpete vse socialne pravice,” svari predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Praktično vsak zakon, ki ureja socialne pravice, hkrati posega tudi na področje dajatev in financ.
Branimir Štrukelj: “Motiv za spremembe je nemoteno varčevanje na račun večine ljudi.”
Za Branimirja Štruklja iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) so poleg omejevanja vsebine zaskrbljujoča tudi nova pravila za pobudnike referenduma. Povečanje števila podpisov za vložitev pobude za razpis referenduma z 2500 na 5000 overjenih podpisov vidi kot “oteževanje, da bi ljudje referendum sploh vložili”.
“Motiv za spremembe je nemoteno varčevanje na račun večine ljudi,” je prepričan Štrukelj. V obeh sindikatih opozarjajo tudi na pogoj, da bi zavrnitveni referendum izglasovala vsaj četrtina vseh volilcev. Glede na to, da je trenutno v državi približno 1,7 milijona volilnih upravičencev, bi moralo proti nekemu zakonu glasovati približno 430.000 volilcev, kar je po prepričanju sindikatov nedosegljivo.
DZ bo o noveli zakona, ki jo predlaga NSi, odločal v četrtek, predlog za začetek postopka spreminjanja ustave pa bo prišel na vrsto v petek. Oba dokumenta terjata dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
“Še vedno upamo, da si bo vendarle kdo premislil,” o tem, kako se bodo sindikati upirali referendumskim spremembam, pravi Semolič. Sicer pa je treba zdaj najprej videti, kako se bodo odvijale stvari v DZ. Ne gre namreč zanemariti, da lahko aktualne napetosti med političnimi strankami v nadaljnjih obravnavah ustavnih sprememb razvodenijo tudi za zdaj zagotovljeno dvotretjinsko večino.
JANA KREBELJ