Zaradi krožišč manj prometnih nesreč
Raziskave so pokazale, da se je tam, kjer so klasična križišča preuredili v krožna, v nekaterih primerih število prometnih nesreč zmanjšalo celo za 50 odstotkov, število poškodovanih pa za 75 odstotkov, so sporočili iz Javne agencije RS za varnost prometa.
LJUBLJANA> Krožišč je vedno več, zato opozarjajo na pravilno ravnanje voznikov v krožiščih.
Po mnenju agencije so krožišča z vidika prometne varnosti zelo dobrodošla, saj umirjajo hitrosti in zmanjšujejo posledice prometnih nesreč. Poleg tega povečujejo pretočnost prometa in imajo pozitiven vpliv na zmanjševanje hrupa in emisij vozil.
Vozniki se v cestnem prometu srečujemo s krožnimi križišči z enim ali več prometnimi pasovi. Vedno pogostejša so tudi krožišča z ločenimi prometnimi pasovi. Vsi uvozi so označeni z znakom križišče s prednostno cesto, kar pomeni, da imajo prednost vozila, ki že vozijo na krožnem križišču. Pri vključevanju na krožno križišče ni treba vklopiti desnih smernih utripalk. Vklopimo jih le, če je krožno križišče izvedeno tako, da je izvoz, po katerem ga želimo zapustiti, povsem blizu uvoza, so pojasnili na agenciji.
Poudarili so nekaj ključnih pravil, na katera morajo biti pozorni vozniki. V krožišču ne ustavljamo in ne vozimo vzvratno, pri uvozu v krožišče in izvozu iz krožišča moramo dati prednost pešcem in kolesarjem. Obvezna je uporaba desnih smernih utripalk, kadar želimo zapustiti krožišče. S prehitrim ali prepoznim vklopom zavajamo ostale voznike, zmanjšujemo prepustnost križišča in tvegamo nalet vozila od zadaj, so opozorili na agenciji.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v krožiščih so prehitevanje pred križiščem, trki s pešcem oziroma kolesarjem, trki in naleti pri izvozih oziroma uvozih ter menjavi prometnih pasov, naleti v sredinski ali ločilni otok, zanašanja in zdrsi ter drugo.
STA