Zaradi staranja fiskalna tveganja
Visok javni dolg in staranje prebivalstva sta največja problema, s katerima se bo morala soočiti Slovenija v naslednjih letih, če bo želela ohraniti vzdržnost javnih financ, ocenjuje Evropska komisija v poročilu o fiskalni vzdržnosti za leto 2015.
BRUSELJ, LJUBLJANA > Sloveniji ne grozi kratkoročni fiskalni stres, se pa sooča z velikimi tveganji glede srednje- in dolgoročne fiskalne vzdržnosti, predvsem zaradi javnofinančnih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Na podlagi napovedi komisije iz jeseni 2015 naj bi se strukturni saldo Slovenije iz okoli 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) presežka v letu 2015 zmanjšal na okoli 0,3 odstotka BDP primanjkljaja v letu 2017. V istem obdobju se bo realna gospodarska rast Slovenije upočasnila z 2,6 odstotka v letu 2015 na 2,5 odstotka v letu 2017.
Nad staranjem prebivalstva in pritiskom na pokojninsko blagajno so zaskrbljeni tudi v Furlaniji Julijski krajini. Po podatkih italijanskega pokojninskega zavoda je mesto Trst s 37 odstotki prvo med italijanskimi glavnimi mesti provinc po deležu upokojencev med prebivalstvom. Od tega v Trstu 11,6 odstotka prebivalstva dobiva starostno pokojnino. Rekordno je tudi razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci, saj 100 zaposlenih financira 82 upokojencev. Gorica je s 35 odstotki upokojencev na visokem 20. mestu.
Bruto javni dolg Slovenije, ki naj bi s 84 odstotki BDP dosegel vrh v letu 2015, naj bi se do leta 2017 zmanjšal na nekaj nad 78 odstotkov BDP. Visok javni dolg predstavlja vir ranljivosti za slovensko gospodarstvo. V normalnih gospodarskih razmerah in brez spremembe fiskalne politike bi se lahko slovenski javni dolg v srednjeročnem obdobju spet zvišal, in sicer nad 79 odstotka BDP v letu 2020 ter na okoli 81 odstotkov v letu 2026 oziroma v primeru vrnitve fiskalne politike k staremu obnašanju še višje, opozarja komisija. Toda če se bo strukturni saldo približal ciljem v paktu stabilnosti in rasti, bi se lahko slovenski javni dolg v letu 2026 zmanjšal tudi do 57 odstotkov BDP.
Evropska komisija poročilo o fiskalni vzdržnosti objavi vsaka tri leta, v njem pa preuči položaj javnih financ v državah članicah ter izpostavi glavne izzive, s katerimi se soočajo na dolgi in srednji rok. Tokratno poročilo ugotavlja, da so javne finance držav EU trenutno bolj vzdržne kot pred izbruhom krize, vendar pa so pred njimi, podobno kot pred Slovenijo, še veliki izzivi zaradi visokih javnih dolgov in staranja prebivalstva.
Tako kot v Sloveniji komisija vidi tveganje za fiskalno vzdržnost javnih financ zaradi staranja prebivalstva, med njimi pokojnin ter stroškov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, tudi v 13 drugih članicah EU, med drugim v Avstriji, v Nemčiji in v Veliki Britaniji.
DES