Zaščitni zakon je pomemben dosežek, a vse še ni uresničeno

LJUBLJANA> Kot je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, je zaščitni zakon, ki je bil sprejet 14. februarja 2001, pomemben, saj slovensko manjšino pravno priznava na celotnem ozemlju, na katerem živijo Slovenci, z njim pa je bilo končno določeno ozemlje, na katerem se bodo norme zakona uresničevale.

Pavšič meni, da v takratnih razmerah boljšega zakona Slovenci v Italiji ne bi mogli dobiti, saj je bil zakon sad kompromisa. Vendar pa, če ga ne bi sprejeli, bi bili še danes brez njega saj je v Rimu v zadnjih desetih letih že osem let na oblasti desna opcija, ki verjetno ne bi bila pripravljena ugoditi zahtevam slovenske manjšine, je poudaril.

Slovenska skupnost ni izkoristila vsega

Slovenci v Italiji so v mnogih točkah zakona, ki med drugim ureja možnost uporabe slovenskega jezika v javnih institucijah, dosegli uspehe. Pri tem je Pavšič navedel dvojezično šolo v Špetru. Vendar pa so med drugim norme, ki zagotavljajo avtonomijo dvojezičnih šol, še vedno samo na papirju. Po drugi strani pa tudi slovenska skupnost sama ni izkoristila vsega, kar zakon omogoča, na primer uporabo dvojezičnih dokumentov. Prav tako še ni prišlo v zavest, da lahko z javnimi ustanovami komuniciramo v slovenskem jeziku, je opozoril Pavšič.

Pavšič: protislovenstva ni več

Kljub temu pa Pavšič ostaja optimist in meni, da se Slovencem v Italiji pišejo boljši časi. “Protislovenstva”, kakršno je bilo v Italiji pred desetimi ali dvajsetimi leti, ni več čutiti. Slovenija je v očeh italijanske javnosti “pozitivna soseda”, s katero je treba sodelovati, in v tem pogledu je tudi manjšinsko vprašanje manj travmatično.

Štoka: zakon Slovencev ne obravnava kot skupnost

Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka pa je v kratkem orisu zgodovinskih okoliščin, ki so pripeljale do podpisa zaščitnega zakona, izpostavil podpis osimskega sporazuma kot pomembnega sporazuma, ki je uredil vprašanje meje med Italijo in takratno Jugoslavijo.

Tudi Štoka je ocenil pozitivne in negativne strani zakona in med pozitivnimi izpostavil predvsem rešitev vprašanja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu ter dvojezično šolo v Špetru. Zakon tudi povzema določila osimskega in londonskega mednarodnega sporazuma, ki pravita, da Slovenci v Italiji ne smejo biti manj zaščiteni, kot predvidevata oba sporazuma.

Vendar pa zakon Slovencev ne obravnava kot skupnost, ampak kot posameznike, je dejal Štoka. Prav tako zakon v začetku ni imenoval 32 občin, kjer živijo Slovenci, ampak je to šele kasneje naredil paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine v Italiji. Slovenci v Italiji še vedno čakajo na glasbeni oddelek na državnem konservatoriju v Trstu in na vračanje nepremičnin, med njimi Narodnega doma v Trstu. Štoka je opozoril tudi na problem zastopstva slovenske manjšine v italijanskem parlamentu.

Vrsta srečanj na temo zaščitnega zakona

Obe krovni organizaciji Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini sta ob deseti obletnici sprejetja zaščitnega zakona za slovensko manjšino pripravili vrsto srečanj, na katerih bo tekla beseda o dosežkih in izvajanju tega pomembnega zakona za manjšino. Poleg v Ljubljani je tako potekala tudi novinarska konferenca v Trstu, danes pa bo v Gorici in čez teden dni še v Špetru v Benečiji organizirano srečanje na temo zaščitnega zakona.

STA