Zastavica bo padla maja
Stavka javnih uslužbencev ne bo plačana, pravijo na vladi. Na svoji spletni strani so svoje stališče podkrepili z zakoni in akti, ki se nanašajo na področje stavke, včeraj pa brez bistvenih popuščanj pri napovedanih rezih sprejeli zakon o uravnoteženju javnih financ.
LJUBLJANA> Sindikalna stran zatrjuje, da bo o plačilu stavke moralo odločiti sodišče.
“Za zdaj so veje oblasti deljene. Izvršilna veja oblasti ne more odločati, ali bo stavka plačana ali ne. O tem bo odločalo sodišče,” je stališče predsednika vlade Janeza Janše, da vlada stavke ne bo plačala, ker zanjo ni formalnih razlogov, komentiral predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Vojaki ne smejo stavkati
Koordinacija stavkovnih odborov, ki ji takisto predseduje Štrukelj, naj bi se o pripravah na stavko in poteku stavke dogovarjala danes. V koordinacijo se je doslej povezalo 24 sindikatov javnega sektorja, med katerim je tudi sindikat ministrstva za obrambo, a le kot podpornik zahtev. Stavko vojakov onemogočata tako ustava kot zakon o obrambi.
Vlada je ustanovila sedemčlansko skupino za pogajanja s koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja. Vodil jo bo minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, v njej pa so še štirje ministri ter predstavnika kabineta predsednika vlade in Umarja.
Notranje ministrstvo pa je že ob napovedi stavke izdalo sklep o mobilizacijskih pripravah, ki govori o nalogah policije ob izrednih razmerah. Notranji minister sicer zatrjuje, da sklep nima nikakršne zveze s stavko, v sindikatu policistov pa omenjeni sklep ocenjujejo kot obliko zastraševanja.
V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides so včeraj sklenili, da se sindikat ne bo pridružil napovedani stavki dela javnega sektorja 18. aprila, saj menijo, da je s pogajanji še mogoče doseči dogovor z vlado
Koordinacija sindikatov se bo danes domenila tudi o nadaljnjih pogajanjih z vlado, saj je ta včeraj v DZ poslala predlog zakona za uravnoteženje javnih financ, v katerem so zajeti tudi najbolj sporni posegi v plače in regres javnih uslužbencev.
Vlada pripravljena še kaj spremeniti
Minister za finance Janez Šušteršič pravi, da se pri napovedanih varčevalnih ukrepih ni spremenilo tako rekoč nič: vlada vztraja pri znižanju primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda. Zaradi tega je včeraj v parlament poslala vse napovedane reze na področja šolstva, družinske politike, sociale ...
Na vladi poudarjajo, da varčevalni ukrepi ne bodo še dodatno ogrozili socialno najbolj ogroženih družin. Veliko ukrepov je povezanih s cenzusom, ki znaša 64 odstotkov povprečne plače na družinskega člana oziroma 625 evrov neto na družinskega člana. Na ta cenzus so vezana starševska nadomestila, otroški dodatki, pravica do pomoči ob rojstvu otroka, pravica do dodatka za veliko družino, subvencioniranje prevozov za dijake in študente, subvencioniranje malice za učence in dijake, subvencioniranje kosila za učence ter znižanje plačila vrtca, naštevajo vladni tiskovni predstavniki. “To pomeni, da štiričlanska družina lahko zasluži skupno 2499 evrov neto, ne da bi jo prizadeli varčevalni ukrepi na navedenih področjih,” pojasnjujejo.
Pri plačah javnih uslužbencev je šel naprej s sindikati neusklajeni predlog za desetodstotno znižanje plač in odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij z junijsko plačo. Regres bi vlada javnim uslužbencem plačala glede na višino njihove plače; tisti z najnižjimi plačami bi dobili regres v celoti, medtem ko bi oni z najvišjimi prejeli le desetino regresa.
V zakon o uravnoteženju javnih financ so zajeti tudi ukrepi na dohodkovni strani. Iz nabora 14 ukrepov, ki jih je za obdavčitev bogatejših minuli teden objavila vlada, so tako v zakonu navedeni tisti, ki jih je mogoče izpeljati takoj. To so: obdavčitev izjemnih dobičkov iz prodaje zemljišč po spremembi namembnosti, davek na vodna plovila, davek na luksuzna motorna vozila, poseben protikrizni davek na nepremično premoženje in davek na dohodek od kapitala.
Šušteršič obljublja, da se bo o vseh ukrepih še mogoče pogajati, četudi je zakon o uravnoteženju javnih financ zdaj v DZ. Po njegovih besedah je vlada pripravljena še spremeniti nekaj stvari, če bi s tem dosegla večje družbeno soglasje in preprečila referendum, ki ga je že omenjala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. “V začetku maja bo padla zastavica za sprejem rebalansa s spremljajočo zakonodajo,” je rok, do katerega naj bi potekla usklajevanja z vsemi vpletenimi, napovedal Šušteršič.
JANA KREBELJ