Zaživel je stalni evropski reševalni mehanizem ESM

LUXEMBOURG>“Danes je dober dan za Evropo” in “zagon ESM je zgodovinski mejnik pri oblikovanju prihodnosti evropske monetarne unije”, je poudaril Jean-Claude Juncker. Območje evra ima sedaj po njegovih besedah “stalen in učinkovit požarni zid”, ki je ključen gradnik v strategiji za zagotavljanje finančne stabilnosti.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes “manj pesimističen” glede prihodnosti evra, kot je bil pred enim letom, a tudi on opozarja, da je do končne rešitve dolžniške krize še dolga pot.

Ni še vse jasno

ESM, ki mu je bonitetna agencija Fitch že dodelila najvišjo bonitetno oceno, bo imel za 500 milijard evrov posojilne zmožnosti, skupaj z začasnim mehanizmom EFSF, ki bo nekaj časa deloval vzporedno, pa 700 milijard evrov posojilne sposobnosti.

ESM bo lahko državam v območju evra pomagal na štiri načine: s posojili, z dokapitalizacijo bank preko posojil vladam, s preventivno posojilno linijo in s kupovanjem obveznic na primarnem in sekundarnem trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Nov mehanizem sicer spremlja še precej neznank - kako hitro bo mogoče iz njega neposredno dokapitalizirati banke in kakšni bodo pogoji za to. Nemčija, Finska in Nizozemska namreč zahtevajo, naj problem najbolj tveganih terjatev ostane nacionalna odgovornost in naj bo ESM odgovoren le za probleme, ki nastanejo pod novim sistemom nadzora.

Med kandidati za pomoč tudi Slovenija

Poleg tega zagon ESM spremljajo ugibanja, komu bo treba najprej pomagati z denarjem iz tega mehanizma. Pričakuje se drugo prošnjo Španije ter dogovor o programu pomoči med trojko mednarodnih posojilodajalcev in Cipra, v zraku visi možnost dodatne pomoči Grčiji, med kandidatkami za pomoč pa se omenja tudi Slovenija.

Madrid, ki se je z območjem evra že dogovoril za do 100 milijard pomoči španskim bankam, ki je sicer še ni izkoristil, zatrjuje, da druge pomoči ne potrebuje. Enako zatrjujejo tudi v Bruslju.

Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble verjame Madridu. “Španska vlada pravi, da programa pomoči ne potrebuje. Španija dela vse, kar je potrebno, na finančnem področju in glede strukturnih reform,” je dejal ob prihodu na zasedanje.

Usoda Grčije še neznana

V povezavi z Grčijo odločitev danes ni pričakovati, je ob prihodu potrdil Juncker. Na vprašanje, ali bo do konca oktobra jasno, kaj bo z Grčijo, pa je odgovoril: “Upanje umre zadnje”.

Tudi od torkovega obiska nemške kanclerke Angele Markel v Atenah ni pričakovati odgovora na grško vprašanje. “Kanclerka ni trojka,” je danes dejal nemški finančni minister.

Trojka mednarodnih posojilodajalcev še vedno preučuje, ali so Atene pripravile dovolj trden program, s katerim bodo v letih 2013 in 2014 prihranile še 14,5 milijarde evrov, kar je pogoj za izplačilo naslednjega, 31,5-milijardnega obroka, ki ga država potrebuje v izogib bankrotu.

Atene si v pogajanjih s trojko prizadevajo za podaljšanje roka za zmanjšanje presežnega primanjkljaja za dve leti, na leto 2016, a mnogi se bojijo, da bi to dejansko pomenilo tudi več denarja za Grčijo.

STA