Združenje nadzornikov: Z novelo zakona o SDH več reda

LJUBLJANA > Združenje poudarja več pozitivnih rešitev, med njimi večjo odškodninsko odgovornost, ima pa tudi nekaj pripomb.

Združenje v pripombah k predlogu novele, ki jih je posredovalo danes, pravi, da v preteklosti z dodatnim urejanjem tega področja z avtonomnimi pravnimi viri ni bil dosežen namen preglednega in učinkovitega upravljanja teh družb.

“Zaradi nizke kulture korporativnega upravljanja, že 'trajnih prehodnih obdobij' ureditve tega področja in preteklih izkušenj nespoštovanja priporočil dobre prakse, smo tako s predlogom novele zakona o SDH na zrelostni stopnji visoke zakonske regulacije, ki želi vzpostaviti večji red,” meni združenje.

Večja odškodninska odgovornost

Med pozitivnimi rešitvami navaja zaostritev odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v družbah s kapitalsko naložbo države ter natančnejšo določitev procesa, ki naj bi tem družbam omogočil povračilo škode.

Pomemben napredek, pravi združenje, je poglavje o ukrepih za krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotje interesov in zlorabo notranjih informacij pri upravljanju naložb države. Deluje preventivno in dolžnost razkritja in izogibanja nasprotju interesov natančneje, kot je to predpisano z zakonom o gospodarskih družbah in kodeksi upravljanja, nalaga ne le organom vodenja in nadzora SDH, ampak tudi organom v družbah, v katerih ima SDH večinski delež in prevladujoč vpliv, pravijo v združenju.

Večji nadzor nad premoženjem

Zavezanost temu, dodaja, se širi tudi na zunanje pravne in fizične osebe, ki za SDH izvajajo pogodbene in svetovalne storitve. Enako velja za nadzor nad premoženjem, ki se z organov vodenja in nadzora SDH širi na organe družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv. Zanje se tako z dnem, ko nastopijo položaj, uporabljajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Pozitivna je po mnenju združenja določitev kriterijev za glasovanje o nadzornikih v družbah v lasti države in odgovornosti za te odločitve. Kot dobro ocenjuje tudi opredelitev, da v nadzornem svetu SDH ne smejo biti osebe, ki so v organih vodenja ali nadzora v družbi, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, ter ki v preteklih šestih mesecih niso bili dejavni v organih političnih strank na državni ali lokalni ravni.

Združenje poudarja, da je treba zagotoviti veljavnost člena, ki pravi, da se za gospodarske družbe, v katerih ima SDH prevladujoč vpliv ali večinski delež, ne uporablja zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ampak se ta uporablja samo za SDH.

V združenju pravijo, da je predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki med drugim širi krog zavezancev z javnih zavodov in podjetij na gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava v neposredni ali posredni večinski lasti ali pod prevladujočim vplivom države, v neskladju s tem členom. Zato se, meni združenje, ne sme zgoditi, da bi bila ta določba pri nadaljnjem usklajevanju novele o SDH črtana.

Po mnenju združenja je pomembno, da se razveljavi zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako kot ne bo veljal za prejemke uprave SDH. Ta zakon bi v združenju nadomestili s politiko prejemkov organom vodenja.

Med pripombami združenje navaja, da bi bilo treba pogoj, da oseba ni in v preteklih šestih mesecih ni bila dejavna v organih političnih strank, uvrstiti tudi med pogoje za kandidate za nadzornike v družbah z deležem države.

Ljudje v senci

Poleg tega predlagajo črtanje določila, da kandidati ne smejo biti v potencialnih konfliktih interesov. Združenje namreč pravi, da kodeksi zahtevajo razkritje teh razmerij, ne pa absolutne neodvisnosti vsakega posameznega člana nadzornega sveta. Takšno določilo bi onemogočilo imenovanje predstavnikov večinskega lastnika v nadzorne svete ter tudi zožilo nabor kandidatov, kar pa da ne bi nujno prineslo dodane vrednosti kadrovanju in sestavi nadzornih svetov.

Združenje predlaga tudi črtanje določila, da se finančni minister lahko udeleži seje nadzornega sveta SDH ter da se mu za vsako sejo pošlje vabilo, vsa gradiva in zapisnike. Združenje pravi, da lahko minister skliče sestanek z nadzorniki SDH, povsem neskladno z dobro prakso pa da je vzpostavljanje tako imenovane “shadow people” (ljudi v senci) na sejah nadzornega sveta. Nadzorni svet SDH lahko ministra tudi povabi kot poročevalca pri določeni točki dnevnega reda, dodaja združenje.

STA